Njihova skupna značilnost so podzemni gomolji.


D. lowrie

Rastejo na jugozahodu Avstralije, na zlatonosnih poljih. Malokdo sploh sme tja, še manj sme botanizirati in kopati po pesku, zato so rastline redke in drage.


D. stolonifera


D. ramellosa

Rastejo lahko samo pomladi, sicer se zaradi suše nadzemni deli posušijo. Gomolji, ki ostanejo sočni, so toliko globoko pod površino, da jim vročina travniških požarov ne more do živega. To je lahko tudi do enega metra globine.
Pri nas rastejo od novembra do konca aprila. V tem času imajo moker substrat, ki je skoraj samo iz kremenčevega peska in perlita. Večjo polovico leta preživijo v povsem suhem substratu.


D. mensiesii


D. mensiesii


D. auriculata z ušjo.

Prvič se jih sme zaliti šele, ko požene steblo nad površino substrata.
Sicer pa je znanih okrog 50 vrst a kot rečeno na začetku tega opisa, na področju še ni bilo veliko raziskovalcev, zato lahko pričakujemo še ogromno novih vrst.

Množijo se s semeni, ki jih moramo posebej pripraviti. Lahko jih oplazimo s plamenom, lahko jih prelijemo z vrelo vodo, lahko jih zalivamo z vodo, ki je tekla preko ožganih polen. Semena lahko čakajo več let, preden vzkalijo, kar je tudi sicer značilnost semen avstralskih rastlin.

Dobra predstavitev in lepe slikce Jure.
Še dobro, da si napisal, kakšen substrat potrebujejo te rosike, tako, da sem šele po pol leta ugotovila, da sem mojo D. auriculato, ki sem jo kupila na EEE v Miri, posadila v "napačnega". No skoraj napačnega, ker mi že nekaj mescev tako lepo raste in cveti, da očitno tudi substrat iz šote in perlita ni toliko napačen.

Kako pa kaj tvoja D. gigantea, a je pognala na površje?

Recept za substrat še ni povsem pogruntan. Šota je najbrž nemoteča. Najbolj jih moti visoka vročina, takrat takoj nehajo rasti in se kar začnejo sušiti.
Lani sem imel kar težave. Ker sem imel preveč mokro v začetku maja, so mi v enem loncu vsi gomolji zgnili. Avstralci priporočajo dodatek gline. Nekaj takega, kot je naša tera rosa, samo ne sme biti iz apnenca.
Letos mi je pognalo 9 od desetih vrst, D. gigantea je tista deseta.

Lp,
kupil sem 10 semen Drosere auriculate in se sprašujem ali je sploh možno, da so tako majhna. Z očmi jih komaj najdem v vrečki.

Sicer ne vem kakšna so semena gomoljastih rosik, ampak rosike imajo na sploh zelo majhna semena. Od mojih rosik ima najmanjša semena Drosera burmanii. Če ne bi vedel, da so to semena, bi mislil, da je to prah....

Tako so majhna, da jih moraš spirati z vodo iz papirčka, drugače jih boš izgubil. Na srečo pa dobro kalijo. Prvo leto jih gojiš kot vse druge rosike, naj rastejo vse leto. Drugo leto bodo pa same od sebe nehale rasti aprila-maja. Substrat se mora počasi sušiti 5 tednov, potem jih smeš vzeti iz lončka in shraniti gomoljčke nekje na suhem do pozne jeseni.

Aha, a mi lahko poveste, kako je najbolje kalit tele zadevce Sem nov v mesojedih rastlinah in nevem, za zdaj sem jih dal kaliti v vodo okol 3 dni in ali je hidroponika res nujno pri kaljenju?