Iz društva BIOEXO so mi sporočili, da bo razstava dne 10. in 11. aprila v Lj. Mesojedke bodo najbrž tudi a v manjšem obsegu.

Kaj več informacij bom posredoval, ko bom kaj več vedel.

d best, vsekakor posreduj informacije. Kako / do kdaj / so kakšni pogoji se pa prijaviš kot razstavljalec? Bi imela nenavadne rastline (po rasti, lastnostih, uporabi, izgledu, ...) med drugim tudi kakšno mesojedko.

No kolikor mi je znano, bodo na razstavi strupenjače (strupene kače) in meni odstopijo en majhen košček namenjen mesojedkam. Vem samo toliko, za kaj več bo potrebno še malo počakat. Petra, če pa te karkoli zanima lahko pišeš direktno na info@bioexo.si

lp

Petra:


Kot pravi Matej, ta prireditev morda ni prvenstveno namenjena rastlinam. Glavni so kače, kuščarji, pajki, ščurki (vse, kar se ljudem gravža)
Mesojedke so padalke v tem prostoru, zanimive zaradi grozljivih zgodbic. Če ne bi Matej razstavljal svoje kače, mesojedk sploh ne bi bilo tam. Razstava je bolj majhna, prodaja pa bolj zastonj razdaja kot kaj drugega.

Bolj primeren za tvojo razstavo-prodajo bi bil bolšji sejem v Botaničnem vrtu. Tam se več proda.
Prijava ni problem, dobiš eno mizo nekje pod drevesom. Večji problem je termin, ponavadi se odločijo tik pred zdajci. Letos pa sploh, ko imajo cirkus z 200 letnico.

Moj začetek na BIOEXu se je zgodil spomladi leta 2007. S seboj sem takrat pripeljal 20 vrst mesojedk. Največ sem imel muholovk okoli 20 kom, katere sem v večini razdal. Ampak sem se naučil, da ni nujno da jih te razdajam, če pa bi vsi ki jih vidijo radi kupili, zato sem jih malo prodal. Razdajam pa ostale kot npr. rosike, Saracenie, Nepenthese, Utricularie,.....

Letos bom vzel sabo samo vse svoje muholovke, rosike (capensis, spatulata in domače rosike), ter višek Sarracenij, katere bom razdal. Imam pa tudi omejen prostor. Če pa bi rad kdo dal kako roko pri razlaganju obiskovalcem pa ste dobrodošli.

Na razstavi bom prodajal Muholovke: typical, royal red, velike pasti z rdečo črto na zunanji ploskvi(G16), tu imate slike: http://mesojedke.mojforum.si/mesojedke-about23.html. Drosera spalulata in Drosera capensis 'Alba' bosta tudi na prodaj.

Razdajal bom pa Sarracenia x 'catesbai' (purpurea x flava), Sarracenia alata (giant, red throat), Sarracenia x hybrid (leucophylla), en velik lonc Sarracenia psittacina, Sarracenia flava (1 leto stari sejančki=5kom).

to bo zaenkrat, več bom pa vvas sproti obveščal.

Matej: Huuuh tole pa res komaj čakam,...dinarčke vkup in akcija

Ahh.. Kako silno imenitno se sliši! Na žalost me ne bo tam

Matej hvala, za Bioexo sem že pisala Niki in pravi, da me bodo probali kam stisnit, bom pa organizatorjem prispevala nekaj sadik za srečelov. Pametno - srečelov organizirajo tudi v MB bot vrtu in jim prinese nekaj drobiža. Sicer pa, če bo prostor seveda, grem z nekaj nenavadnimi rastlinami. Da nebi bilo kompeticije, ne nameravam razstavljat mesojedk - sicer pa tako lepih in tako pestrega nabora kot Matej, Jure in še kdo, itak nimam

Če ne zdaj, še dodaja Nika, sem pa jeseni zraven. Weee!

Za razstavljanje se odločam nekako okoli raznih sukulentov in ''eksotičnih'' uporabnih rastlin. Če bi imela prevoz bi pa verjetno transportirala tja samo epifitsko deblo (bromelijevke, orhideje, ...) . Ali pa kaj tretjega .. skratka, je še odprto.

Na bolšjem sejmu v LJ bot vrtu sem pa že od začetka in bom predvidoma tudi letos. Splača se v bistvu niti ne preveč; ideja oz pobuda za sejem je bila, da bi odvečne rastline prodajali/menjali ljubitelji in manjši gojitelji, vendar zadnja leta pride preveč ne ravno profijev, ampak takih, ki sadike uvažajo in so zato lahko cenejše. Bolšji sejem v MB bot vrtu je bil do sedaj enkrat uspešno izveden, upam da bodo nadaljevali tako kot so začeli. V primerjavi z bolšjim sejmom v Gradcu pa je v Ljubljani vseeno bistveno boljše.

Sicer pa menjavanje je vedno zaželjeno in preferirano, a prodaja je nujno zlo ...

Petra, v sloveniji je še eden ki ima lepo zbirko rastlin - mesojedk, katero nisem še videl. Ma sem ga videl zapravit kar lepo premoženje in je mahnjen na Heliamphore. Ampak on nebo razstavljal rastlinc, k večjemu bo kdaj pa kdaj dal pomoč pri razstavah.

Drugače sem pa zvedel, da bom moral celotno mojo zbirko prijavit na MOP. da mi slućajno nebo kdo tečnaril z kakimi papirji na razstavi. To je če imaš pa take rastline, ki so na vseh rdečih seznamih po svetu. To sem ugotovil s pomočjo te strani: https://sirena.arso.gov.si/reza/.

Prijava na MOP? Dober podatek Matej, hvala!

Deloma je tudi tu bil smisel segistriranja zbirke kot ''botaničnega vrta'' - gojenje, razstavljanje, prodaja, ... vse to je našteto med dejavnostmi za katere imam zavod registriran. Ni nobene imunitete, birokracija vedno najde priložnost za hladen tuš, v principu pa vedo, da imam rastline - katere konkretno pa do sedaj ni še nihče spraševal.

Ni to namen te registracije. To se registrira, samo zadari tega, da se ve da niso rastline vzete iz narave in nič druzga.
Vem da zaenkrat bi moral imet registirano samo Sarracenia oreophila. Ker spada v CITES konvekcijo APP. I. vse ostale Sarracenije pa spadajo v APP. II.

Kar se tiče ostalih mesojedk pa spada v CITES:

APP I.
- Nepenthes khasiana
- Nepenthes rajah
- Sarracenia oreophila
- Sarracenia rubra ssp. alabamensis
- Sarracenia rubra ssp. jonesii

APP II.
- Dionaea muscipula
- Nepenthes spp. (Razen vrste katere spadajo v APP. I)
- Sarracenia spp. (Razen vrste katere spadajo v APP. I)

Matej, a je registracija potrebna samo za tiste,ki razstavljate in prodajate rastline ali tudi za tiste, ki jih le gojimo?

No še malo osvežitve glede informacij o razstavi BIOEXO:

KJE BO BIOEXO:

Razstava Bioexo bo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, kjer ima Ljubljanski botanični vrt (ki je tudi del te ustanove) veliki rastlinjak, nameščen pa je na Večni poti 111 (nasproti Ljubljanskega živalskega vrta) v Ljubljani.

KAKO DO NAS:

- Avtocesta - izvoz Brdo nato z avtom - iz smeri Kosez, ko pridete po Večni poti skozi gozd, zavijete desno na parkirišče kake 100 m pred vhodom v ZOO, greste peš po klancu navzdol mimo zapornice, na levi je večja stavba Oddelka za biologijo, na desni strani je nižja stavba na koncu katere je vhod v razstavo. Iz smeri centra, parkirate na makadamskem parkirišču nasproti ZOO na levi strani ceste čez mostiček (cev) greste 50m po makadamski potki zavijete desno ob zgornji strani večje stavbe - Oddelka za biologijo do nižje stavbe kjer je razstava.

Z avtobusom - št. 14, izstopite na postaji Jamnikarjeva, greste po Jamnikarjevi proti ZOO, pred potokom Glinščica zavijete levo nato kakšen kilometer ob vodi, zavijete desno čez mostič, po klancu navzgor, na levi strani zagledate rastlinjak ob nižji stavbi.

PROGRAM PRIREDITVE BIOEXO

PROGRAM PRIREDITVE OD 10. do 11. aprila 2010
Odprto vsak dan od 9. do 19. ure Ogledate si lahko:
- eksotične vrste živali
- mesojede rastline
- hranjenje živali
- nakupite eksotične živali, opremo in živo hrano za živali
- seznanite z veljavno zakonodajo na področju lastništva eksotičnih živali
- izmenjavate izkušnje pri oskrbi eksotičnih živali

SPREMLJAJOČE AKTIVNOSTI

- DELAVNICA PREMAGOVANJE PREDSODKOV DO ŽIVALI v nedeljo 11.4.2010 ob 12.h v predavalnici P7 Biotehniške fakultete
- HRANJENJE ŽIVALI vsak dan ob 10.h in 16.h v razstavnem prostoru
- USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE vsak dan ob 11.h in 15.h - poslikave otrok na obrazih ali rokah v obliki živali (bodypainting)
- SREČELOV bogate nagrade in uporabne drobnarije za ljubitelje eksotičnih živali

INFO KOTIČEK: računalnik z vzpostavljeno povezavo na Cites strani, kjer si lahko poiščete ali je vaša eksotična žival na rdeči listi ogroženih vrst, o mikročipiranju, zakonodaji lastništva eksotičnih živali, zakon o zaščiti živali
OGLASNA DESKA: prodam, kupim, menjam

Ne.
Rad bi izvedel, od kje info, da je treba rastine kje prijavit. Skladnost s citesom se dokazuje z dokumentom o izvoru, to pa je lahko račun ali CITES dokument za seme ali kupljene matičnjake. V EU je promet s kultiviranimi rastlinami tudi iz seznama I neomejen.

Zvone, sem pisal na MOP z vprašanji glede tega, pa mi še vedno niso nič odgovorili, to je že dober mesec. Potem sklepam da ni potrebno ničesar. Sicer pa svoje mesojedke nimam nobenega računa, ker kdo je vedel, da jih morem shranjevat. Zdaj vem in to bom. Kaj pa z tistimi katerimi dobim iz izmenjave od drugih zbiralcev?

Kar se tiče CITESA, sem na svoji strani napisal dokaj jasno tolmačenje o izvrševanju v praksi, pa tudi link sem dal na tale forum. Gre se v glavnem za to, da je zakonodaja glede zaščite rastlin postavljena, izvrševanje v praksi je sicer jasno, ne pokrije pa obstoječih rastlin, ki so pridobljene brez ustrezne dokumentacije. Tu je luknja, za katero tudi izvrševalec nima obliža za poflikat.
Če za rastline iz seznama nimaš dokumenta izvora, so nelegalne. Kaj boš pa z njimi, pa ne vem. Tega ne vedo povedat niti na ministrstvu. Na srečo ne težijo. Dioneje dobiš tudi v Bauhausu, tako da je tem rečem težko sledit. Težili pa bi, če bi jih napulil v naravi in jih skušal prešvercat čez mejo.

Na tej razstavi morajo razstavljalci prijavit živali, verjetno zaradi prometa z živalmi, ne zaradi CITESa. Skladnost s CITESom mora imeti urejen vsak lastnik.

Tudi jaz sem se potrudil v tej smeri in dobil nekaj neuradnih mnenj. Načeloma smo majhne ribe in ne hudo pomembni, a zakonodaja se tiče tudi nas. To ni naša modna muha, cela Evropa skuša nekaj narediti za ohranitev narave, zlasti tam, kjer je najbolj občutljiva.

Zavarovanje določenih vrst je morda tudi privlečeno za lase. Slovenija je dobila kvoto 200 rastlinskih vrst, ki jih je bilo potrebno dati na seznam do konca leta 2000. Tako so se na njem znašle tudi rastline, ki bi jih težko označili za kakorkoli ogrožene. Recimo navadni mali zvonček je že tak primer. Ne smeš ga izkopati s čebulico vret, na dan pa lahko nabereš za en šopek cvetov. Branjevkam na trgu, ki zvončke prodajajo, odkar pomnijo, pogledajo skozi prste in jih ne preganjajo. Če pa bi jih nekdo začel presajati v lončke in prodajati, bi pa bil v resnem prekršku. Ko pa enkrat zvončki odcvetijo in pride na njihovo rastišče buldožer, ne bo zvončkov nihče niti opazil. Isto ali zelo podobno se dogaja še z mnogimi rastlinskimi vrstami.

Kako varovati močvirsko logarico, če lastnik travnik ali njivo preorje in posadi krompir? Nemogoče. Če pa izkoplješ čebulice v času cvetenja, te lahko kaznujejo s kar občutno kaznijo. Neko sonaravno bivanje je zaželjeno in je stvar etike, ne more pa se ga zapovedati.
Pri tem se tudi pozablja na naravno zaraščanje rastišč. če nihče ne posega vanje. Pri nas so vsaj na Cerkniškem jezeru začeli trebiti grmičevje, da ostajajo mokrišča približno enaka. V Južni Karolini propadajo rastišča muholovke zato, ker so gasilci preceč uspešni in vestni in vsak požar pogasijo! Bor je za lastnike pač bolj dragocen od muholovk. Les lahko prodajajo, muholovk ne smejo.

Da bo zgodba o boru še malo podkrepljena s slovenskih nadihom, poglejmo trenutno situacijo na Krasu. Denar za obnovo je dalo EU. Lastniki so obnovili pašnike tako, da so posekali vsa samosevna drevesa (hraste, gabre, javorje itd), puslili pa neavtovtone črne bore. Zaradi česa? Les črnega bora lahko prodajo investitorjem za pilote na močvornih zemljiščih. Ti ne vprašajo po ceni ampak samo po količini. Tako to je pri nas, denar je sveta vladar.

Mnogo boljša varovalka je razglasitev varovalnih con, kjer so vsi posegi nedovoljeni. Natura 2000 je skoraj taka.Treba bo samo še preprečiti politikom in županom, da bi kupovali ta poceni ničvredna zemljišča in jih spremenili v zazidljiva in prodali nakupovalnim središčem ali podjetjem za izgradnjo cest. (Ravnokar imamo kar nekaj takih podvigov, v katerih bo zmagal kapital nad varovanjem biodiverzitete.)

V zakonodajo bo potrebno uvrstiti še cel kup dopolnil. Treba se bo odločiti, ali so čebelarji "good" ali "bad boys". Zaradi njih imamo v Sloveniji kar nekaj vsiljenih plevelov. Kaj pa ribiči, ki imajo težave s kormorani, z ameriškimi postrvmi pa ne?

Matej, tebe bomo pa prišli obiskat v samico, ker si nepobolšljiv prekrškar, imaš eno rastlino iz seznama CITES, ki si jo kupil na sejmu v Italiji brez računa. Ti bomo prinesli potico in v njej pilico za nohte.