Zdravo sem nov na foromu in me zanima, katere mesojede rastline ne potrebujejo zimskega počitka, po brskanju po internetu sem jaz našel , da sta takšni mastnica in rosika(določene vrste). Zanima me če bi bile primerne za akvaterarij poleg urhovhttp://en.wikipedia.org/wiki/Oriental_Fire-bellied_Toad .
te žabice se skoraj ves čas zadržujejo v vodi, na kopno pridejo večinoma šele tedaj, ko vidijo nekaj užitnega pred sabo. So tudi kar majhne, vendar po mojem zadosti velike, da ne bi postale žrtev teh dveh rastlin.
[/code]

Vse mastnice potrebujejo zimski počitek. Edino kar ti pride v poštev so toploljubne rosike ter mogoče rosike iz Queenslanda ter mogoče kakšen Nepenthes. Opise od rosik imaš opisane v temi o rosikah. Nepenthesi pa v temi od nepenthesov.

Videli smo nekaj terarijev z mesojedkami v Italiji, kjer imajo s tem precej več prakse. En specifičen je namenjen dolgopcljatim rosikam, ki zahtevajo 30-35 °C in ogromno umetne svetlobe, tam ni za žabe. Drug tip je bil obložen s šotnim mahom in velikim pretokom vode. V njih so naselili vse mogoče, a po enem letu obstanejo samo 2-3 vrste. Kot kaže, je v terariju kljub trudu še vedno premalo svetlobe.
Najboljše uspevajo (kot je že Matej napisal) rosike iz Queenslanda (D. prolifera, D. adelae), od mešink pa U. livida.
Nepentesi bi bili po svojem videzu idealne rastline, a žal še nisem videl zadovoljive rešitve.
Žabe se zelo dobro razumejo z rosikami. Vsaj pri meni doma sem jih zalotil, kako kradejo ujete komarje z njih.

Hvala za odgovor. na enem ameriškem forumu sem prebral, da mehiške mastnice ne potrebujejo zimskega počitka. , kot zgleda so američani spet pokazali njihovo znanje.
meni so mastnice zelo všeč, kako pa bi bilo če bi jo posadil z lončkom, nato pa bi jo ko bi po našem času prišel čas počitka vzel ven in jo odnesel domov, naslednjo pomlad pa potem nazaj v terarij. Če jo bomo imeli pa bi bila to vrsta Pinguicula x 'Weser' . Koliko bi bila najbolj primerna temperatura počitka, me zanima če jo lahko imam poleg orhidej.
od rosik pa pač tiste, ki so primerne za te pogoje. Zanima me eno vprašanje, kaj "primerne" vrste prodajajo pogosto v trgovinah, ali tam prevladujejo tiste, ki niso primerne.
Nepenthesov po vsej verjetnosti ne bomo mogli imeti, ker bodo zrastli preveliki oz. zato ker se bojim, da so bo zgodilo tole http://www.youtube.com/watch?v=NJCaG4tOaAU

Zimski počitek se smatra s temperaturami med 5 - 10°C.

Pri nas v trgovinah dobiš Dionaea muscipula, Drosera aliciae, Drosera capensis, Drosera nidiformis, Pinguicula x 'Wesser' ter razni kloni in kultivariji rodu Sarracenia, Utricularia livida, Utricularia alpina. To bi bilo to. Lahko se, če imamo kaj viška, da kaj zmenit, samo trenutno ni čas temu primeren.

Pazi da nedaš v terarij si kako venerino muholovko in se da to zgodit: http://www.youtube.com/watch?v=ymnLpQNyI6g

Muholovka je od vseh rastlin prva odpadla, ker je preveč zahtevna glede svetlobe. Ulovila bi po vsej verjetnosti le zelo mlade urhe. Odrasli bi jo po vsej verjetnosti pomečkali. Poleg tega so še urhi strupeni .
Sedaj sem malo internet spet prebrskal in od mastnic vendo za terarije povdarjajo Pinguicula x 'Wesser' ne potrebuje počitka. Čudno da je toliko nasprotij glede mnenj, isto je v akvaristiki .
drugače pa piše , da je minimum 4 stopinje pozimi, da še preživi.
Meni so mastnice najljubše mesojedke, zato bodo notri. če bo potrebno bom jim že dal počitek.

temperatura pa bo med 26 in 18 stopinjami, ker bodo poleg orhideje, katero tudi potrebujejo počitek. sami urhi pa prenesejo do 16 stopinj brez problema.
Notri bo tudi ventilator za prezračevanje.

Moral boš pač eksperimentirati s tvojimi pogoji in potem boš poročal, kaj se je obneslo in kaj ne. Američani so svet zase.
Mehiške mastnice zvečine potrebujejo počitek, ne pa vse. P. 'Weser' ni mehiška, lahko pa da ima kakega prednika od tam. Raste in cveti celo leto. Njena dobra lastnost je, da je očitno zelo trpežna. Primer: pred dvema letoma sem opremil dva 400 litrska terarija v BV z mesojedkami. Od 15. aprila do 15. oktobra jih imajo zunaj ob severni steni, drug del leta pa v ogrevanem rastlinjaku. V tem času jim je izginilo čisto vse razen mastnice 'Weser'. Tudi šotnega mahu ni več.
Če bi dal skupaj urhe in muholovke, bi jih te zanesljivo pojedle, če so urhi strupeni ali pa ne. Za rastline so strupi vseeno nekoliko drugačni. Četudi bi bili strupeni za muholovko, se ta ne bi nikoli naučila razlikovati med užitnim in neužitnim plenom. (Ali pač, velja poskusiti! Tudi Darwin jih je najprej skušal zadušiti.)

vem, da ta vrsta ni mehiška, na prebral sem samo (na ameriških forumih), da potrebuje iste zahteve kot mehiške mastnice.
bomo malo expirimentirali. Eno bom pustil notri, drugo pa odnesel domov na prezimovanje. Tisti način, ki se bo boljše obnesel bom uproabil v prihodnje.
Tole kdo bi zmagal urh ali muholovka pa mene niti malo ne zanima.

O mene pa zanima kdo bi zmagal med urhom in muholovko, pa najbrž še koga.......samo vemo že rezultat.....

se spet javljam:
sem malo razmišljal o terariju in tako si predstavljam, da bo razporejeno:

Voda v vodnem delu bo mehka, saj bomo vodovodno mešali z destilirano, ker pa takšna še po vsej verjetnosti bi škodila v preveliki kolčini mesojedkam, bi ob to posadil rastlinico, ki se ji reče družinska sreča.
Mesojedke bodo v sprednjem delu in med njimi bodo:
-topljoljubne rosike raznih vrst: Drosera aliciae, Drosera capensis in še mogoče katera
-mestnice Pinguicula x 'Wesser
so primerne šotne kocke kot podlaga?

Epifiti bodo:
-tillandsia(zagotovo Tillandsia cyanea)
-manšpe vrste ananasovk oz. bromelij. V obiju imajo ker precejšnjo izbiro, vendar imajo vse vrste pod imenom bromelija.
-orhideje(phalaenopsis mini ter druge manjše nezahtevne vrste=
Tam kjer so označeni bi jaz dal not najrajši kakšno vejo. So primerne tudi tiste, ki jih pri nas v gozdu najdeš? seveda bi jih prekuhal zaradi golazni ki je na njih. prav tako bi jih tudi pritrdil na ozadje(mislim, da bo pluta).

vodni del, bo imel plavajoče rastline in še mogoče kakšno močvirsko.

pri praprotih se še nisem odločil katere vse bodo, morajo biti v glavnem majhne. Videl sem kar nekaj zanimivih vrst v obiju, vendar tudi tukaj nimajo za posamezno vrsto lartinskega imena, ampak piše samo farne.

Zaradi tega bom naslednjič slikal rastline in bom vprašal na internetu katera vrsta je.

Pa še to me zanima, bi posamezne dele, na katerih rastejo rastline ločil s pregradami, da se ne bi zemlja med seboj pomešala?

No kot prvo voda ziher bo problem, ker če vododvodno rečiš z destilirano, ne boš ostavril mehke vode, kvečjemu neko mešanico kjer bo ševedno bila prisotnost vodnega kamna. Vodni kamen je tisti, ki uniči hitro mesojedko. Raje uporabljaj samo destilirano vodo.

od rastlinc pa lahko uporabiš tudi kako Mešinko: Utricolaria livida ali sandrsoni, ali pa epifitsko alpino., mešinka raje uporabljaj samo eno vrsto ker če ne se ti bodo preveč zmešale.

Voda katero mešam za akvarij ima ph 7 oz. malenkost manj, ker še dodam ostale pripravke. V filter lahko dam tudi nekaj šote, katera uspešno zmanjša trdoto vode. Za filter bi uporabili tega: http://www.zootic.si/index.php?option=com_content&task=view&id=663&Itemid=700.
Rastline bomo zalivali z deževnico. Menite, da bi bila potrebna dodatna naprava za vlaženje, kot je npr. ta: http://www.zootic.si/index.php?option=com_content&task=view&id=546&Itemid=581

razmišljam namreč o tem, da bi med posameznimi plastmi pritrdil steklene ploščice, te bi preprečile da če bi že kaj vode prišlo na zemljo, da ne bi šla na šoto. Voda bo v glavnem imela ph okoli 7 in trdota bo nizka. Bi bil primeren silikon za akvarije od juwela? po mojem bi moral tesniti.

Terarij še ne vem kdaj bomo točno dobili, vendar sem sedaj izpopolnil načrt:
mer še sicer ne vem, vendar bo prostornina vsaj 120 l
Razmišljal sem o tem, da bi razdelil posamezne dele dna s steklom, katerega bi zalepil s silikonom. Terarij bi še opremil z ventilatorjem.
Na dno bi položil stiropor, nanj bi dal plast šote z vemitom in nato še plast šotnega mahu.
V vodnem delu bi imel tutrle clig, ki ima črpalko. Na dnu bi imel večje kamne. Voda bo bila destilirana. Vode ne bo veliko, saj urhi niso posebni plavalci in je zanje zadosti, da se namakajo v vodi.
V vodi bi imeli kakšen rogolist in vodno lečo. Morali jo bomo tudi pogosto menjati.
Tako si nekako predstavljam izgled tega:
V levem kotu bi imel nekaj manjših cvetočih rastlin in tu bi bila hranljiva zemlja, sledi vodni del. Potem ob robu vode bi bila posajena družinska sreča, katera se razrašča v posebne blazine . Sledi mah z mesojedkami, na najbolj osvetljenih mestih bi bile rosike, v manj pa mastnica.Za njimi pridejo razne manjše praproti,. Zemlja bo tam pokrita z lubjem. V desnem delu pa bi uredil substrat za malajsko vrčnico.
Ozadje bo iz plute. Medmes pa bodo razne veje in kamni. Epifiti bodo na pluti in vejah.



Mesojede rastline: Drosera: capensis - typical in alba, aliciae, Pinguicula ´weser´, nephentes alata, mogoče še kakšno kopensko mešinko.
Ostale rastline: pritlikavi phalaenopsis, tilancije, manjše praproti, po vsej verjetnosti se bom še usmilil flamingovca v našem razredu, potos, družinska sreča

Oprema: hidrometer, termometer, posoda za hrano, turtle cliff

Predlogi, kritike?