![](./templates/Morpheus/images/spacer.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_left_post.gif) | Drosera binata in nekaj semen | ![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_right_blue.gif) |
Pridružen/-a: 18.08. 2009, 17:02 |
Prispevkov: 66 |
Kraj: krka |
|
![](./templates/Morpheus/images/spacer.gif) |
Objavljeno: 08 Dec 2009 11:44 |
|
![](./templates/Morpheus/images/posttop_left.gif) |
![Odgovori s citatom Odgovori s citatom](templates/Morpheus/images/lang_english/green/icon_quote.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/spacer.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/spacer.gif) |
Matej in vsi ostali lep pozdrav!
Semena Drosera binata, ki si mi jih dal na bioexo, so skalila pred tremi tedni in lepo napredujejo. D. filifera pa še ni na spregled, upam da samo malo zamuja.
Zanima me, kako se ta, ta ' navadna' oblika D. binata imenuje, a je morda var. dichotoma?
Pri KPR sem naročila semena sledečih rosik:
Drosera capillaris, Pasco, Florida, USA (Unites States of America)
Drosera collinsiae Magaliesburg, South Africa
Drosera ericksoniae
Če bi te kaj zanimalo ti lahko odstopim del semen, ko bodo prispela.
V kolikor bi semena za menjavo zanimala še koga prosim sporočite na ZS ali na mail, ker ju večkrat pregledam. Vendar, ker gre za po en zavojček semen je morda bolje počakat, da rastline zrastejo in jih uspem razmnožit - takrat jih bo dovolj za vse ... tistih rastlin, ki bodo zrasle ...
lp
|
_________________ www.raznolikost.si - botanični vrt in vrtnarija
|
![](./templates/Morpheus/images/ftr_right.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_left_post.gif) | | ![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_right_blue.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/ftr_right.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_left_post.gif) | | ![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_right_blue.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/ftr_right.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_left_post.gif) | | ![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_right_blue.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/ftr_right.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_left_post.gif) | | ![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_right_blue.gif) |
Administrator foruma
Pridružen/-a: 01.12. 2008, 16:25 |
Prispevkov: 588 |
Kraj: Trzin |
|
![](./templates/Morpheus/images/spacer.gif) |
Objavljeno: 10 Dec 2009 08:46 |
|
![](./templates/Morpheus/images/posttop_left.gif) |
![Odgovori s citatom Odgovori s citatom](templates/Morpheus/images/lang_english/green/icon_quote.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/spacer.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/spacer.gif) |
Načeloma lahko seješ semena v katerem koli letnem času. Problem nastane kasneje, ko morajo rastline rasti. Pojavi se namreč vprašanje, če imajo dovolj toplote in svetlobe. Pri toploti je bistvena najnižja temperatura, pri svetlobi pa intenzivnost in čas trajanja svetlobe, pa še valovna dolžina. Če vse to lahko nadziraš, lahko gojiš karkoli, kjerkoli in kadarkoli. Za to obstajajo rastlinjaki, vitrine, terariji itd.
Mnoga semena potrebujejo stratifikacijo, da vzkalijo. Vzrok so encimi zaviralci kaljenja, ki ob določenih fizikalnih ali kemijskih pogojih razpadejo. Semena naših rastlin potrebujejo 4 tedne hladnega obdobja (pod 5 C), da ti encimi popistijo. Če pogledaš stanje v naravi, ti bo hitro logično, zakaj je tako. Če bi neke rastlinice vzkalile jeseni, bi jih zimski mraz takoj uničil. Tudi ni dovolj "Martinovo poletje", ko se za en do dva tedna temperature dvignejo. Če se kakšna rastlina zmoti in jo "Martinovo poletje" zmede, se lahko olista in zacveti. Kako bo preživela zimo, je pa drugo vprašanje.
Za mnoge rastline travniških, stepskih in kar-je-temu-podobnih habitatov je potreben stimulans kratkotrajna visoka temperatura, ki jo povzroči požar. Za nekatere pa je dovolj samo voda, ki je šla skozi sveže pogorišče. Pogost pogoj za kaljenje je še sveže obgrižena lupina.
Ker so mesojedke sorodstveno tako daleč narazen, je za kaljenje teh semen potrebno testirati vse našteto in še kaj bi se našlo.
Velika večina rastlin ima taka semena, ki ne vzkalijo istočasno. To je za vrsto prednost, saj tako nekaj semen vedno ostane v rezervi za "drugo priložnost", če se po prvem za kaljenje ugodnem obdobju vremenske razmere nenadoma spremenijo. Velika večina semen ogranja kaljivost več let. Rekord je zdaj okrog 2000 let staro seme dateljeve palme, ki je vzkalilo v normalno rastlino.
|
|
![](./templates/Morpheus/images/ftr_right.gif) |
![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_left_post.gif) | | ![](./templates/Morpheus/images/green/hdr_right_blue.gif) |
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1
|
|
|
| ![](./templates/Morpheus/images/spacer.gif) |