Smem vprašat če je ta vrsta kisle šote vredu?

Hm,...kakšna pa je kislost ?

Jaz uporabljam Baltic Peat Moss 3,5-4ph.

Kislost je tako kot pri tebi 3,5-4...vsaj tako gor piše. =P

Ni pomembna samo kislost šote, je še polno drugih sestavin ki morajo bit ustrezne.

Opisal vam bom kakšne so vse te lastnosti.

Elementi glede katerih se smatra katera šota je vredu in katera ni vredu.

pH: je najbolj pomemben faktor. MORA bit med 3 in 4,5. Več kot 4,5 je že strupena šota za naše rastlinice. Če pa je manjši ph, je toliko boljša.

Indeks von Post: kratica je H+ številka. Ta indeks označije stopnjo gnjitja šote. Najboljša je H1, dobra je od H2-H3, srednje so od H4 do H5, slabe pa od H6 dalje.

Druge sestavine: Na nekatrih produktih(vrečah) so začeleženi tudi druge sestavine kot so pepel in organska sestava v % ter organski-N in anorganski-N.

* Pepel: lahko je, a ne večji od 5%. 1-2% odličen.
* Organska sestava: boljše je če je višje od 90%. najboljše so višje od 95%.
* N-anorganski: čim nižji možno najboljše je, če je nižji od 0.5%

Upam da sem vam kaj pomagal pri izbiri šote.

Najboljše so šote od BALTIC PEAT MOSS. Od Biobrazde niso vredu ker imajo že dodana hranila notri.

Bela šota:

pH: 3,5-4
org. snovi: 35%
N-snovi: 0,4%

Verjetni ni vredu ane?

Biobrazda šota ni vredu.

Smem vprašat, kje si jo pa kupil?

Ej ljudje, poslušajte!

Sem povprašal malo v OBI-ju, katero prst uporabljajo za mesojedke...vas zanima odgovor?

''Pozdravljeni,

povprašal sem na našem vrtnem oddelku in odgovor je, da ne uporabljajo ničesar posebnega.
Navadno črno zemljo. Za več morebitnih informacij pa vam priporočam, da povprašate osebno,
najboljše seveda v sami trgovini.

Hvala in lep pozdrav''

Čudno, je bil moj prvi odgovor! =D

V trgovinah ne sadijo niti ne presajajo rastlin. To počnejo v vrtnarijah. Zato v OBIju ne morejo vedeti, kakšno zemljo uporabljajo. Mogoče vejo, s čim zalivajo, ne morejo pa vedeti, s čim bi morali zalivati, da bi rastline preživele. Imajo te rastline premalo časa in nikoli jih ne zaboli glava, ker jim propadejo, še preden jih prodajo. Tam so zaposleni prodajalci, katerih glavna naloga je, da rastline lepo zavijejo.
Z vzgojo, sajenjem v pravi substrat in zalivanjem se ukvarjajo proizvajalci. Teh pa ni tako veliko, ker proizvodnja ni tako lahka, kot se zdi.

Hmm,...me zanima koliko rož konča v smeteh
Morajo imeti hudimano navite cene, da pokrijejo še tiste ki jih odvržejo na večno gnojišče. Sicer pa bi lahko rože ki gredo h koncu, lahko dali nekam posebaj, da bi jih ljudje videli in po cenah samo toliko da gredo npr: po 1euro,...bolje da jih prodajo 10 po 1 euro, kot vržejo čez 2 dni v smeti,...morda jih kupcem uspe obdržati pri življenju.,
Škoda da ne poznam nobenega iz kateregakoli vrtnega centra.

To je sicer offtopic, ampak bom odgovoril Borisu
Obi kopuje mesojede rastline pri Cresco carnivora, to je nizozemsko podjetje, ki prodaja rastline po naslednji ceni:
- Dionaea muscipula 1,50 evra
- Drosera aliceae 1, 15 evra
- Drosera capensis 1, 05 evra
- Drosera capensis "alba" 1, 05 evra
- Pinquicula "weser" 1, 30 evra
- Nepenthes alata( v resnici je to Nepenthes ventricosa x alata) 1, 65 evra
- Sarracenia hybride 1, 60 evra
- Sarracenia psittacina 1, 60 evra
- Sarracenia purpurea 1, 60 evra
- Sarracenia x stevensii 1, 60 evra
Če naročijo mešano pošiljko potem je cena za vsako rastlino 1, 35 evra
V vsaki pošiljki je 12 rastlin. Sedaj bom za mešano izračunal:
- Obi plača za to 16, 20 evra
- Obi da vsaki rastlini v mešanici ceno 4, 99 evra
- to pomeni, če prodajo 4 rastline imajo zaslužek
- večinoma jih od 12 prodajo med 5 - 9. Tako je v glavnem na Ptuju
- tudi odvisno je katere rastline dobijo. Rosike nimajo rade trde vode in samo občasnega zalivanja, zato se hitreje začnejo sušiti. V vsaki mešanici sta večinoma 2, te se tudi večinoma prodata preden propradeta. Če bi jih bilo več, bi imeli večjo izgubo.
- Nepenthes sicer ne proprade tako hitro, njemu se vrčki posušijo in ga potem večina ljudi ne želi kupiti. Se redkeje prodaja, v mešanici je občasno posamezna rastlina.
- Sarracenie še izgledajo od vseh rastlin najdlje v dobri formi, zato jih je tudi največ v pošiljkah, večinoma je 6 rastlin sarracenij v vsaki pošiljki.
- Dionaea se drži boljše kot rosike. V vsaki pošiljki so večinoma vsaj 3. Te tudi skoraj vedno takoj prodajo.

Verjetno so ti podatki za osmice, ki so res na trgu nekako tam. Obi kupuje za evropski trg, ne samo za Slovenijo, zato doseže tako ceno, tudi če vzame samo en voziček za celo Slovenijo. Sicer je borzna cena malenkost višja, vendar ne več kot 20%. Zasluži dobro, ker nima vmes grosista. Zato lahko polovico vrže proč, pa še vedno ima zaslužek. Drugače si zaslužek razdelita grosist in trgovec, vsak vzame na borzno ceno za faktor 2. Če maloprodajalec doseže kvote za direkno nabavo pri posrednikih ali na borzi, zasluži za faktor 3 in lahko precej vrže na smeti. Kul. Vendar ne pozabit, da mora kupit najmanj 2000E robe ali več mesečno, to pomeni vsaj dva polna kombija robe na mesec. Vsak mesec.
Znižane cene ponavadi udarijo trgovca, saj mora odpret nove izdelke, dodat popuste, na koncu pa nezadovoljni kupci prijamrajo nazaj s crknjeno robo, čeprav so kupili tretjo klaso. Zato se trgovine temu raje izognejo, sploh če je blago le za dopolnitev asortimenta, ki se dobro prodaja. Tako se bodo orhideje dobile včasih tudi po znižani ceni, kaktusi in mesojedke pa bodo šli na smeti.

zakaj vsi pišete o kislosti šote in o hranilih! Prosim da najbolj izkušeni enostavno daste sliko gor od tiste vreče šote ali povezavo do merkurjeve trgovine ali karkoli! dobro uro že sedim tukaj pa še vedno nisem izvedel skoraj nič! ker začetniku kislost ph 3.5-4 ne pove veliko!

Prosim če lahko nekdo da link od ene dobre šote in da nebo pakirana 70l, ker za majhen lonček je ne potrebujem toliko! hvala

No tako, če si si vse prebral o mesojedkah, bi vedel da te rastejo v substratih, ki so kisli in z malo hranil. Kislost je označena z stopnjo pH (nižja kot je številka bolj kisla je šota), o lestvici pH je snov v osnovni šoli. Hranila pa so označena z N (dušik), manj kot ga je tem boljše je, če ga je več ti bo hitro poginla rožica.

Ostale pomembnosti so pa index van Post, ki pomeni kako hitro se bo šota razgradila oz. začela gniti, kar zopet ni vredu. Ter organska sestava, ki mora bot čim večja nad 90%.

Ne moremo dat nobene slike gor, ker pakiranja niso tako majhna teh šot, ponavadi so okoli 150 litrov dalje.... poleg tega jo lahko imajo pri trgovcih in naslednji trenutek ne več.

Jaz ponavadi, ko grem kupovat šoto najprej prelutam vse semenarne in agro centre in pogledam kje je boljša in nato kupit tisto ki meni ustreza.

Za en loček pa je boljše da jo kupiš že pripravljenega substrata, na prodaj ga ima Petra iz zavoda raznolikost.

lp

ali pa greš nekam na močvirje in si jo sam izkoplješ. Če si res bral eno uro in našel vse o šoti, potem ti bo jasno, da je vsak € za vrečo šote odveč. Razen, če si človek iz naslanjača in te narava v resnici ne zanima oziroma o njej nočeš nič vedeti. Vse je predaleč, nepoznano, ni zemljevidov, treba je na čist zrak itd.

Jure, kdaj greva kaj v močvirja.....????

Jaz že hodim. V soboto zjutraj grem v Zeleno dolino, potem pa bo precej slabo vreme nekaj časa. Ima namen prečesati Jelovico od Prtovča do Blata.
Za mušter ena slikca precej nenavadnih alpskih mastnic iz Mišje doline. Toliko cvetov na kupu še nisem videl.