Prejšnji teden sem bil še enkrat tam, da vidim, kako rastline napredujejo. Čeprav je malo pretemno, so nepentesi kar lepo zrasli in tudi število vrčkov se je povečalo. En samček ima celo cvetove, torej se jim kar gode. Žal pa so saracenije čisto premalo na svetnem, muholovka pa presenetljivo še živi. Ima tri liste.
Na prodajnem koncu, kjer pa ne pobirajo vstopnine, pa imajo razstavljenih še cel kup mesojedk, ki jih zadnjič nisem videl. Žal pa so povsem zgrešili bistvo: rastline so kupljene nekje v drugem vrtnem centru in imajo še cene na lončkih, čeprav zakrite v mahu. Še za nepentese je pretemno, kaj šele za saracenije. Te so navešene na steno kot nekakšne obešanke ali plezalke, ve vem točno. Tako so degenerirane zaradi premalo svetlobe, kot v Ljubljanskem botaničnem vrtu. Vse rastline so brez imen, čeprav se da prepoznati N. alata, N. jotatyp soper in N. hookeriana. Muholovke so komaj prepoznavne in nekatere rastejo poševno na steni. Mesojedke pač niso rastline za aranžmaje, razen, če jih želijo čimprej uničiti.
Nobenega navodila (še dobro) ali spremnega besedila nisem zasledil, niti avtorji razstave niso nikjer navedeni.
Škoda, saj je bilo sicer vloženo veliko truda.