Drosera - Rosike


Drosere so mogoče najbolj tipične, smrtonosne in uspešne, glede nato da so osvojile skoraj vse celine, z velikim številom vrst (več kot 150).

Vse rastline iz rodu Drosera so znane po tem, da imajo liste pokrite z vidnimi dlačicami, na katerih se vidijo kapljice. To niso navadne kapljice, ampak so to smrtonosne kapljice za žuželke, katere se na to zalepijo in rastlina jih prebavi. Določene rastline so sposobne list oviti okoli žrtve v parih minutah.

Čeprav vse drosere imajo isti način za lovit, jih gojitelji in poznavalci delijo v 6 skupin, glede na to od koder izvirajo ter razlike v gojenju:

Skupina toploljubne rosike: vrsta tipična iz južne afrike in ostalih delov sveta, kjer je sezonsko nihanje temperatur in nikoli nizje od 10-15°C. So izjemno trpežne in lahke za vzgojo, kot D. capensis, D. capillaris, D. spatulata, D. binata, D. admirabilis, D.aliciae in ostale. Lahko se vzgajajo v čisti kisli šoti ali pa v kisli šoti mešani z perlitom v razmerju 1:1. Zahtevajo pogosto direktno sončno svetlobo in vedno mora bit voda v podstavku. Če so postavljene temperaturam pod 10°C odmrejo, naslednjo spomladi ponovno zrastejo iz korenin.

Skupina rosike iz Queenslanda: 3 vrste (D. adelae, D. schizandra e D. prolifera) tipične iz severne Avstralije, kjer je klima vedno vlažno in zmerne celoletne temperature. Te rosike so zelo zahtevne, rstejo čez celo leto brez zimskih počitkov (ne prenesejo temperature pod 15°C), z precejšnjo svetlobo (ampak nikoli z direktnim soncem), visoko vlažnost in substratom mešanice kisle šote in perlita ali čisti živi šotni mah.

Skupina zimotrdne rosike: so razširjene po skoraj vseh celinah, v zmernotpolem pasu, sepravi kjer so zime in tako tudi nižje temperature. Te vrste pozimi naredijo kot neko rozeto za počitek, kompaktno, temno. Te rozete zdržijo zmrzal in sušo in s temi rozetami rastlina zdrži zimo. Vse te rosike rabijo nujno zimski počitek. Nekatere rosike so zelo lahke za vzgajat (okroglolistna - D. rotundifolia, srednja - D. intermedia in dolgolistna - D. anglica, Drosera x obovata ter Nitastolistna - D. filiformis). V Sloveniji rastejo okroglolistna, srednja, dolgolista ter obovata (naravni križanec). Gojijo se na polni sončni svetlobi, na substratu mešanice 1:1 šota/perlit ali šota/kremenčev pesek oz. na mešanicah z živim šotnim mahom ali čiste šote.

Skupina pigmejskih rosik: vse pigmejske rosike so doma iz Avstralije bolj točno iz puščavskih delov jugozahodne Avstralije, kjer se izmenjujejo sezone hladne/vlažne in toplo/sušne. Te rastline so iznašle sistem kako se izogniti suši, tako da se zaprejo v vegetativno stanje in obratno v vlažni sezoni pa hitro zrastejo in zacvetijo. So rastline z maksimalno velike 2-3 cm, kjer so vsi deli točni minimizirani. Značilno za njih je, da tvorijo tako imenovane gemmae v velikih količinah in te gemmae so zarodni lističi in omogočajo vegetativno razširjanje. Dejansko rastlina izstreli to ven naokoli. Gojijo se v mešanicah v razmerju 1:5 (šote/kremenčevega peska), na polni sončni svetlobi. Najbolj zanane in najlažje za vzgajat so D. pygmaea in D. pulchella

Skupina gomoljastih rosik: doma so iz enakih predelov Avstralije kot pigmejske rosike. Te rosike so iznašle drugačen način pojevanja proti suši, tvorijo podzemne gomolje. Vse te vrste so izjemno zahtevne in zahtevajo obvezno sezono vlage in sezono suše, takrat se mora izsušit substrat, ampak ne pretiravat.

Skupina dolgopecljatih rosik: Doma so enako iz avstralske celine in imenovane so tako, ker imajo na dolgih peclih pasti. so zahtevne, ampak zelo lepe.

Potem te rabijo zimski počitek ali ne. In če ga rabijo morajo biti nad 10°?

V katero skupino pa spada DROSERA ALICIAE?

Toploljubne rosike ne potrebujejo zimskega počitka, če pa jim nemoreš nudit pogojev pa pazi da temperatura ne pade pod 10°C.

Drosera aliciae spada v skupino toploljubnih rosik.

Hvala vam za vse te odgovore Matej.

V katero skupino pa spada Drosera spatulata?

[quote="mesojedkar"]




V katero skupino pa spada Drosera spatulata?V katero pa Drosera admirabilis?

Mesojedkar. A si si prebral ta prvi post, ker tam je napisano v katero skupino spada.

zanima me:katere rosike živijo v sloveniji,
eno sem že probal najti (srednjo rosiko)na cerkniškem jezeru vendar brez uspeha

mi lahko kdo pove točno lokacijo te rosike na cerkniškem jezeru ker je ne morem najti pa da se ubijem?
hvala

Ne vem, kje si do zdaj brskal, ampak vse željene podatke dobiš na strani http://www2.arnes.si/~sopjslat/mesojedke/mesojedk.htm . Srednjo rosiko najdeš točno na sredi mokrišča z imenom Dujice. Če je ne najdeš, vpraša osebno koga iz Krajinskega parka.

hvala jure