Domovina: Venezuela,oz. tromeja med Gvajano, Venezuelo in Brazilijo.Heliamphora živi visoko v gorovju (1524 do 3000m)kjer stopi le mala peščica ljudi.Najdena je bila na gori Tepui na vrhovih : Duida,Roraima,Ilu,Tramen,Wei in Huachamacare.

Pasti: Zaviti mali vrčki,ki vsebujejo kar zajeten “bazen” bakterij.

Zalivanje: Heliamphora potrebuje hladno vodo,zato vedno poskrbimo,da jo zalijemo s hladno vodo in ne mlačno.Pri zalivanju moramo paziti,da voda ne zaide v vrčke,saj le to lahko spodbudi bolezen rastline.Za Heliamphoro ni priporočljivo,da ima podstavek v katerem stoji voda,saj le ta lahko uniči njene korenine.Zalivamo jo z deževnico ali destilirano vodo,substrat se ne sme nikoli izsušiti.

Substrat: Heliamphora lepo uspeva,če ji pripravimo mešanico 40 % perlite in 60 % šotnega maha,lahko pa uporabimo samo šotni mah brez perlite.Priporočamo zamenjavo substrata vsako pomlad ali poletje.


Svetloba: Heliamphora potrebuje svetlobo ne pa pretirano toploto in direktno sonce,zato ji ne bo čisto nič manjkalo,če bo izpostavljena umetni svetlobi. Če ima rastlina majhne in suhe vrčke,nas s tem opozarja,da ima premalo svetlobe.

Temperatura: V zimskem času uživa,če dobi vsaj 75% sonca,ali pa umetne svetlobe,v poletnem času pa je potrebno paziti,da rastline ne pregrejemo,zato jo postavimo na sončno/senčno mesto.Paziti moramo,da je ne izpostavimo v zimskem času temperaturi pod 8°C ter v poletnem času nad 25°C.Heliamphora zahteva dokaj visoko vlažnost,ki mora biti vedno nekje med 60-85%,zato najbolje uspeva v terarijih,oziroma je terarij včasih edina možna rešitev za dobro vzgojo.Njena idealna temperatura je med 13°C-22°C.

Čas cvetenja: Heliamphora lahko zacveti skoraj v vseh letnih časih,najpogosteje pa v jesenskem in zimskem času.Cvetovi so lahko beli,zeleni,pink ali pa celo rjavi.

Gnojilo: Ne dodajamo nobenega gnojila...

Hrana: Ne dodajamo hrane...

Razmnoževanje: Heliamphora se lahko razmnožuje na dva načina:
-s semeni
-koreninska delitev

Razmnoževanje s semeni:To je zelo,zelo dolga pot.Semena lahko pripravimo na en zanesljiv način:

Način: Pripravimo šotni mah ter na njega posujemo semena.Nato
lonček ali posodo prekrijemo s prozorno folijo in postavimo na dobro osvetljeno mesto-najbolje v terarij.Semena pričnejo kaliti že po šestih tednih,pa vendar se ničesar ne smemo dotikati še kakšnih 9 mesecev po sajenju.Pri zalivanju moramo biti izredno previdni,saj verjamete ali ne ima “kaljenec” tako krhke korenine,da jih lahko zlomi že kaplica vode,zato le pršimo ampak zelo rahlo.Paziti moramo tudi,da šotni mah ne preraste rastline,saj nam v tem primeru od našega dela ne bo ostalo nič...Verjetno bi vam vsak strokovnjak odsvetoval vzgojo Heliamphore iz semen,saj je potrebno ogromno potrpljenja,saj dokler naša rastlinica ne bo imela vsaj 7 let ne bomo imeli skoraj nobene koristi od nje.Ampak vedno velja sprejeti kakšen nov izziv...

Razmnoževanje s koreninsko delitvijo: Ta način ni najlažji je pa edini najbolj primeren za razmnoževanje in najbolj primeren čas je v začetku poletja.Heliamphoro vzamemo iz lončka in z njenega koreninskega dela previdno očistimo šotni mah.PRI TEM MORAMO BITI IZREDNO POZORNI,SAJ SO KORENINE HELIAMPHORE TAKO KRHKE,DA JI LAHKO ŽE NAJMANJŠI PREMIK POŠKUDUJE.PRI TEM RAZMNOŽEVANJU SI VZAMITE ČAS IN DELAJTE ZELO POČASI IN Z IZREDNIM OBČUTKOM.
Če vam bo uspelo razdeliti vse male rastlinice in pri tem ne boste poškodovali rastlin,boste kar lepo povečali svojo zbirko Heliamphor.

Vzgoja Heliamphor ni tako zapletena kot se zdi na prvi pogled,le upoštevati je treba navodila.Za to rastlino je znano,da tako dolgo kot raste,tako dolgo tudi umira,zato se vedno največji problem pojavi pri tem,da lahko naredite napako pri njeni vzgoji,že mesece nazaj pa vendar vam rastlina tega ne bo pokazala in tako vam bo tudi čez nekaj mesecev umrla,vi pa boste lahko samo nemočno opazovali,saj bo takrat že prepozno.Heliamphora se ne priporoča za začetnike.Mogoče je bolje,da prej poizkusite vzogo Cephalotusa in nato počasi presedlate naprej...

uuuu,....zelo lepo napisano,...pa sem zopet nekaj novega izvedel in se naučil

Jaz bi dodač naslednje:
Heliamfore glede na vzgojo delimo na lahke in težke. lahke so tiste, pri katerih vemo, kaj potrebujejo za dobro rast. Težke pa so tiste, ki kar naprej padajo v kritično stanje in komaj životarijo. Po teh kriterijih sodijo med:
a) lahke vrste: H. nutans, H. minor (delno)
b) težke vrste: vse ostale

No,jaz jih po mojih izkušnjah delim kar vse nekako na težke vrste,saj mislim,da so med vsemi mesojedkami Heliamphore kar veliko poglavje zase.Pri vsaki se lahko hitro "zatakne",če ni pravilne vzgoje,zato jih vedno odsvetujem začetnikom.Naprimer H.Nutans kljub temu,da nekako spada med lažje vrste potrebuje dosti svetlobe ali pa direktnega sonca,visoko vlažnost in seveda ponoči nizke temperature,saj živi v visokogorju in za njeno uspešno rast jo moramo najbolj približati njenemu naravnemu okolju.Jaz zvečer vedno prostor v katerem imam Heliamphore hladim s klimatsko napravo.Po mojih izkušnjah je za vse Heliamphore pravilna vzgoja v terariju,vsaj jaz imam 99% uspeh na ta način.Seveda kakšnih 10 let nazaj,ko sem začela so mi šle vse H. po gobe,ker sem jih probala vzgojiti na prostem,nato se z leti že kar nekaj naučimo in sem bila radovedna kako bo uspelo v terariju in zato za vzgojo H. prisegam na terarij.Upam,da se strinjaš z mano..

Lep pozdrav
Mateja

Se kar strinjam. Razlika je samo v podnebju. V Portorožu na Fuerteventuri nimate takih razlik v temperaturi kot tukaj. Tudi dežja nimate zadosti, heliamfore pa potrebujejo povsem izpran substrat. Naš idealen mesec je september. Če bi ga lahko raztegnili na celo leto, bi bile vse heliamfore enostavne.
Jaz še nisem vseh zafural, ker jih sploh ne upam imeti. Imam z H. minor zadosti opravka, druge so še bolj občutljive.
Italijani so na sejmu prikazali kar nekaj heliamfor, ki jih gojijo v terarijih. Ti so narejeni posebej za eno rastlino. Veliko svetlobe, veliko megle in veliko prepiha.

Če te kaj daje domotožje pa ti (samo za tebe) pošiljam en zanimiv link s čisto drugo tematiko: http://www2.arnes.si/~sopjslat/kaktusi/fuerteventura.htm



Lp

Danes sem bil na bolšjem sejmu rastlin v Botaničnem vrtu ljubljana, kjer sem kupil za (11eur) svojo prvo Heliamphoro-Nutans

Ko sem bral prejšnje vaš poste, se mi je kar stemnilo pred očmi,...torej bo tale kmalu šla po gobe
Jo moram takoj dat iz podstavka z vodo, mlačno vodo zamenjat z mrzlo, pazit na temperaturo,...pa da vidmo koliko mesecev mi bo držala.
Terarij ? hudič še to,...bo treba pač nekaj pogruntat in najdit.

Drugače pa je hudo lepa,...zdaj še no

Je slučajno pomembna višina lončka?

Že prej sem se čudil, ko sem ta post prebral. Jaz sem dobil H. nutans pred 1 mescem pa se prav lepo drži. Poganja nove vrčke, zalivam jo tudi z mlačno vodo, škropim z vodo,... V glavne sploh ne rabim terarija! Imam pa jo zunaj, dan in noč, ne noter pod klimo.

Se mi pa res smešno zdi, da je vzgoja zame pravi "mačji kašelj" !

To je pa veselje prebrati. Nekateri imamo drugačne izkušnje. Jaz sem začel z dvema, od katerih sem eno dal bratu v rejo. Njegova je uspevala eno sezono, moja se je razvila v razstavni primerek. Gojil sem jih vsaj 10 let. Ko je povsem napolnila posodo 20x20, sem jo razdelil na tri kose, znova napolnil vse tri posode in dve oddal dvema izkušenima članoma ne tem forumu. Vse rastline so bile v top formi. Po enem letu nima noben od nas niti koščka več. Kaj je bilo narobe, ne zna nihče povedati.
Predlani je en od naših članov imel več platojev skoraj odraslih rastlin. Ker so mu bolj slabo rasle, sem se javil, da bom vsaj tri rastline rešil. Pa je zadnja propadla pred enim mesecem. Gojil sem jih na treh različnih mestih z modificiranimi substrati.
Sicer pa so po takem vedenju znane še mnoge mesojedke (cefalotus, darlingtonija, drozofilum, roridula, tudi mnoge rosike in mastnice), namreč nekaj časa bujno rastejo, nakar pri povsem enakih razmerah bliskovito propadejo. Ko se pojavijo prvi znaki hiranja, se ne da več rešiti. Zato pa imamo kar naprej vprašanja o ustrezni vzgoji in jih ne bo nikoli konec.

No, bomo videli kako bo pri meni čez čas.

Upqm, da si jih kupil dovolj, da jih boš lahko delil nam, ki jih znamo zafurati

Ja, mane pa je ravno strah pri takih rastlinah z delitvijo saj se bojim, da bo kaj zafrknil in mi bo vse šlo po gobe. Ampak kakor pravijo " Če ne tvegaš ne doživiš ".

Imam res en problem.

Ne vem, če se je komu že zgodilo ampak sem danes odkril uši na moji heliamphori. Sploh ne vem od kot so se vzele (do zime jih ni bilo opaziti). Kaj naj naredim? Nekaj sem jih že odstranil z roko, ampak sigurno je nekje še kaka, ki se bo razmnožila.

Hvala za pomoč

Kar tako naprej, eno po eno s pinceto ali zobotrebcem. Škoda je testirati škropiva, kar ne moreš popravljati, če kakšna kemikalija škodi rastlini. Uši pa pridejo na rastlino tako, da jih ena odrasla uš izleže. Včasih znese jajčeca, še bolj pogosto pa kar mladoletne uške, ki imajo že vse organe, razen kril. Te se potem hitro levijo, ker ekspresno rastejo in imaš zato celo množico olevkov. To izgleda kot mrtve posušene uši.

Uši še kae niso odšle dil. Nevem, če lahko uporabim koprivino škropilo (home made) mogoče?

Malo deluje to koprivino škropivo, raztline pa ne poškoduje...

Se pa mi je zgodilo pred enim mesecom, da sem po pomoti utrgal vrček tik ob koreninah, in sem ga posadil v vodo misleč:"pa nekaj bo še z njega...".In res je do zdaj pognal že nov vrček in korenino. Išče tudi novega lastnika... Rad ga zamenjam za kakšno zdravo stebelce bolj nevsakdanje Nepenthes.

Izvleček bolhača odlično deluje, preverjeno.