Žal se vse prevečkrat zgodi, da muholovka (Dionaea muscipula) prvo zimo propade, mladi nadobudni in perspektivni ljubitelj mesojedih rastlin pa izgubi veselje do gojenja ali pa se ga celo navzame strah, da ne zmore gojiti teh zanimivih rastlin.
Vendar prezimovanje muholovk ni prav nič zahtevno, če le ne ravnamo panično.

Za začetek poglejmo na razmere v njihovi domovini. Rastejo na meji med Severno in Južno Karolino, rastišč pa je kar precej več kot je na primer rastišč vseh naših rosik skupaj. Zima je tam mila, temperature pod 0 °C so redkost, mokrota je konstantna, svetlobe pa je vedno dovolj. Muholovke se pripravijo na bolj hudo zimo: večina listov počrni in odmre, rastni del se "zabubi" v obliko spečega brsta. Rastlina spi zimsko spanje in ne potrebuje niti fotosinteze. Tako se vedejo tudi naše mastnice. Spomladi, ko ni več nevarnosti slane, pa poženejo takorekoč iz korenin.

Ko posnemamo te pogoje, je prva misel prezimovanje v hladilniku. Rastlino otresemo odvečne šote, jo spravimo v plastično vrečko in zapremo v hladilnik v tisti del, kjer hranimo jajčka ali sadje, torej okoli 4 °C. 5 mesecev ne potrebujejo nobenega posega. Spomladi, marca ali celo aprila, jih posadimo v svež substrat in gojimo, kot da zime sploh ne bi bilo.
V hladilniku propadejo samo tiste rastline, ki so se okužile s kakšno plesnijo. Zato je priporočljivo zapreti vsako rastlino v posebno vrečko.

Če se odločimo prezimljati rastlino v lončku, ji najdemo hladno mesto v stanovanju (med 5 in 10 °C). Ne zalivamo več kot toliko, da se substrat ne posuši. Listi se tekom zime sušijo in črnijo. Sproti jih režemo, da ne postanejo leglo plesni. Pogosto na rastlini ostane vsega en list ali dva, ni pa nič nenavadno, da rastlina izgubi povsem vse liste. In če jo v taki fazi zalijemo, jo običajno izgubimo.

Februarja ali marca, lahko pa šele aprila, poženejo najprej slabotni listi, ki nimajo niti pravih pasti, nato pa cvetni peclji. Takrat jih prvič pošteno zalijemo. Šele kakšen mesec kasneje nastajajo normalni listi, pa še ti niso čisto "filmski". Pogosto so predolgi, bledi, z majhnimi pastmi. Čisto pravi listi zrastejo šele septembra, najlepši pa oktobra in novembra. Tudi prve muhe naj dobijo šele v tem času.

Če gojimo rastlino vse leto na toplem, bo potrebovala pozimi poseben plašč, ki bo preprečeval izgubo vlage. Rastlino lahko prekrijemo s steklenim zvonom ali pa jo gojimo v terariju. Pri takem gojenju ima lahko rastlina tudi po 15 listov naenkrat. A pozor, velika večina muholovk ne preživi dveh takih zim zapored.

Hvala za te podatke. Kdaj bi jih bilo primerno pospraviti v hladilnik? Meni je sicer moja že skoraj umrla, potem pa je kak mesec nazaj pognala veliko listov in je vsak dan znatno večja.

Cleia

kaj pomeni če jo v taki fazi zalijemo. da ji ne smemo naliti vode v podstavek? ali mora potem biti vso zimo brez vode?

Čez zimo ne potrebuje vode v podstavku. Zaliva se jo glih toliko da se ne posuši substrat. Brez vode nebo ker se jo itak zaliva vsako toliko po malo in da voda ne izostaja v postavku, ker če ne se pojavijo odlični pogoji za nastanek pleseni in ti zlahka pobere rastlino.

Hvala.

Eh, saj tule vse piše. Jaz sem pa mislil, da so šle dioneje gliste pod zemljo iskat, zdaj ko ni muh. Pa so samo liste izgubile.