Vzgoja v laboratoriju, v povsem umetnem okolju (In vitro), je vsaj od konca 2. svetovne vojne dalje poznana javnosti.
Potrebujemo tkivo rastlin, ki nima virusov in je sposobno hitrega razmnoževanja. V ta namen se izbere stebelne brste, tisti del, ki še nima žile. To tkivo se da na gojišče, ki je povsem enako gojišču za bakterije ali glive. Substrat - medij je agar, anorganske kemikalije (gnojila) in vitamini.

Kombinacija elementov Murashige-Skoog (MS medij), ki jo najbolj pogosto uporabljajo:

CoC12.6H20 0.025
CuS04.5H20 0.025
FeNaEDTA 36.70
H3B03 6.20
KI 0.83
MnSO4.H20 16.90
Na2MoO4.2H20 0.25
ZnS04.7H20 8.60
CaCI2 332.02
KH2PO4 170.00
KN03 1900.00
MgSO4 180.54
NH4N03 1650.00

Vse enote so miligrami na liter destilirane vode. MS medij se da kupiti, ni treba biti lekarnar. Le cena je zelo drugačna, če lahko substrat sami sestavimo. Naj dodam, da so povsem dobre rezultate dobili tudi s kokosovim mlekom ali paradižnikovim sokom. Res da točna sestava substrata v tem primeru ni znana, a namen je lahko tudi samo pridoivanje rastlinskega tkiva. Namesto agarja, ki ga je mogoče kupiti v trgovinah z japonsko hrano, je čisto uporabna jedilna želatina.

Substratu se doda rastlinske hormone, ki sprožijo rast tkiva, kasneje nastajanje organov kot so stebla, listi in na koncu korenine. Razmerja med hormoni so skrivnost. Rastlinski hormoni pa so že malo dražja surovina. Na sreča pa se jih rabi samo za konico zobotrebca. Lahko pa marsikaj najdeš pod gesli: tkivna kultura, tissue culture, meristem culture in podobno. Recimo na strani Tkivna kultura v domači kuhinji http://www.kitchenculturekit.com/index.htm se najde kup koristnih napotkov.
Še boljša je stran http://www.omnisterra.com/botany/cp/slides/tc/tc.htm, ki popisuje konkretno gojenje mesojedk.

Tkivna vzgoja torej ni tako zelo zapletena. Na m2 se lahko pridela do 5000 rastlin na leto. Problem je le, kako nadaljevati. Ko vzamemo mlade rastlinice iz epruvete, jih je treba usposobiti za samostojno življenje. V epruveti niso potrebovale niti fotosinteze, vse so imele na pladnju. Zdaj pa niti listne reže ne delujejo tako, kot bi morale. To prilagajanje na samostojno življenje mora biti zelo previdno, primerljivo z negovanjem nedonošenčka v inkubatorju. Običajno traja osamosvajanje eno leto.

Predno se odločite za gojenje v epruveti, je treba odgovoriti na bistveno vprašanje: zakaj, čemu? Če imate v mislih prodajo, vam prijateljsko odsvetujem. Skladiščenje in tisto leto osamosvajanja je najdražje. Če pa imate raziskovalne namene, potem pa le pogumno. Vsakdo lahko doda kakšen kamenček v mozaiku znanosti!

Muholovka, iz semena, 3 mesece



Muholovke, iz rozete, 6 mesecev



Drosera radicans, iz stebla, 5 mesecev



Drosera intermedia (Trzin), iz semena, 2 meseca




Plesen, kjerkoli, kadarkoli.

Tud men dela plesen stalne probleme

Na agar sem pred dvajsetimi leti posejal nekaj semen mesojedk, katerega sem kupil pri Koehresu. Seveda ni bilo pričakovat, da bi kaj uspelo, ker je bilo sejano plesnivo seme, čeprav je bilo posejano v sterilnem okolju v laboratoriju. Vseeno je v eni petrijevki ostalo neokuženih pet dionej, ki pa so žal med novoletnimi prazniki vseeno splesnile.
Za sejanje na agar je potreben laminarij, sterilno seme, torej pobrano iz neodprtega, razkuženega plodnega mešička in seveda sterilno delo. Vsaka šlamparija je obsojena na neuspeh. V primeru uspeha je uspeh na kvadrat in komur uspe, ima mesojedk na tisoče.
Kar se tiče agarjev, je brez veze delat na roke, ker ima Meyer par miljonov vrst že narejenih agarjev z minerali vred in ga samo skuhaš, naliješ, pa je.

No letos sem tudi jaz naredil par kozarčkov in-vitro in sicer iz cvetnih stebelcev od muholovke. zaenkrat kaže vredu, brez plesni. Slike bom prilepil malo kasneje.

No iz mojega poskusa ni ratalo nič. Bom pa še enkrat poizkusil z semeni, upam da bo boljše.