Roridula gorgonias je južnoafriška savanska rastlina. Grmiček, nekaj višji od okoliške trave, ima na listih žleze, ki izločajo lepljiv sok, ki pa ni topen v vodi. Tudi pri posušenih listih je še vedno lepljiv. Rastlina je izjemno učinkovita. Zgodi se celo, da ujame toliko mrčesa, da je že resno ogrožena fotosinteza. Vendar pa tekočina ne vsebuje prebavnih encimov, tako da ujete žuželke ostanejo neprebavljene. Čemu torej tako učinkovit ulov, pa nobene koristi od tega?
Ups! 
Tale žival je vendar živa!
Gre za stenico z imenom
Pameridea roridulae, ki se previdno sprehaja med smrtonosnimi dlačicami. Vsak dan prečeše rastlino in preveri, če je ujetih kaj novih žrtev. Z jimi se hrani. Stenice nikoli ne zapustijo rastline, tu izležejo tudi jajčeca.
Kaj pa ima roridula od tega? Iztrebki stenice so menda tisto gnojilo, brez katerega bi rastla bistveno počasneje. Stenice pomagajo tudi pri opraševanju, saj je cvetnega prahu izjemno malo.
Rastline gojim v normalni mešanici za mesojedke (Perlit:šota = 1:1), vedno vlažen substrat. Pozimi ni dobro, če temperatura pade pod 10 °C. Vedno potrebujejo veliko svetlobe in vsaj rahel veter. Mali ventilator na sončne celice reši problem. Da pa stenice ne ostanejo brez hrane, je potrebno imeti zalogo vinskih mušic, kar pa tudi ni nobena težava.
V rodu
Roridula je še ena vrsta, trenutno bolj redka v zbirkah je
Roridula dentata.
