Končno je besedilo objavljeno tudi na spletu:

https://botanicnodrustvo.splet.arnes.si/files/2021/03/Trdoiv_URN_NBN_SI_DOC-0RKWKS9L.pdf

Tole besedilo sem sestavljal kar precej časa, ker sem pogrešal natančne in nedvoumne morfološke znake, kako se vrste dejansko razlikujejo med seboj. V bistvu gre za podatke iz različnih določevalnih ključev, angleških, čeških, italijanskih, nemških in ameriških, iz katerih sem izločil vse, kar ni nedvoumno. Da ne bi prišlo do prevelike kompleksnosti zaradi obilice podatkov, je ključ razdeljen na tri dele. Tako lahko rastline določimo v različnih obdobjih vegetacije. Seveda bo potreben malce drugačen pristop k določevanju, kot smo ga bili vajeni do zdaj, namreč rastlino bo treba opazovati skozi celoten letni ciklus, torej jo bo treba gojiti doma.

Kot vse kaže, v Sloveniji sploh nimamo navadne navadne mešinke, kar je precejšnje presenečenje. Čisto možno pa je, da bomo potrdili bremijevo mešinko, čeprav ne povsem identično z mešinkami iz Bavarske ali Italije. Ker gre v tem primeru za križanca med srednjo in malo mešinko, je čisto možno, da se ta zgodilo na več koncih sveta in so zato potomci med seboj različni. Čas in nadaljnje raziskave bodo pokazale, pri čem smo trenutno.