Med obvestili o virusih, nevarno hrano in begunci se je med mojo pošto znašel tudi priloženi dokument (kot reklama za laboratorijske tehtnice):

Mesojedke, mravlje in tehtalni moduli
June 07, 2016 - Greifensee

(Tukaj si predstavljajte sliko katerekoli vrčnice)

Rastline so strokovnjaki za preživetje. V regijah z nerodovitno prstjo lovijo insekte in tako izboljšajo svoje ravnovesje hranilnih snovi. Ulrike Bauer raziskuje, kako malajske vrčnice ulovijo svoj plen. Pri postopku ji pomaga tehtalni modul METTLER TOLEDO.
Malajske vrčnice izvirajo s tropskega Bornea. Njihova najljubša hrana so mravlje, ki jih privabijo s svojim sladkim nektarjem. »Ime malajska vrčnica so dobile, ker njihovi listi spominjajo na vrč. Predstavljate si jih lahko kot kozarce za penino, v katerih je nekaj tekočine,« pojasnjuje biologinja Ulrike Bauer z univerze v Bristolu. Nektar se proizvaja vzdolž zgornjega roba približno 10 centimetrov visokega vrča. Vonj nektarja privablja mravlje kot čarobni napoj. Ko je rob vrča moker, na primer zaradi dežja ali visoke vlažnosti, mravlje zdrsnejo navzdol po steni vrča in padejo v past. Tam pristanejo v kisli raztopini, kjer jih rastlina prebavi.
Biologi pa se že dolgo sprašujejo, zakaj rob malajske vrčnice ni vedno moker. »Ob sončnih dneh je past suha in sploh ni spolzka. Med tem časom lahko mravlje obiščejo rastlino in nabirajo nektar. Varno lahko zbežijo z nektarjem, pri čemer rastlina od tega nima nobenih koristi,« nadaljuje Bauerjeva.
V svoji raziskavi pa je kljub temu ugotovila, da ima malajska vrčnica koristi od »lova na mravlje« tudi takrat, ko past ni aktivna. To lahko pojasnimo z načinom organizacije kolonij mravelj.

»Skupina izvidniških mravelj se iz mravljišča poda iskat nove vire hrane. Ko jih najde, jih označi in se vrne nazaj v kolonijo. Nato nazaj do vira nektarja pripeljejo druge mravlje delavke,« pojasnjuje biologinja. Vrčnice so se prilagodile temu obnašanju. Med suhim delom dneva lahko izvidniške mravlje iščejo morebitne vire hrane. Ko vlažnost v popoldanskih urah začenja naraščati in pasti postanejo aktivne, se je kolona mravelj že oblikovala, kar pomeni bogat ulov za vrčnice.

Nov raziskovalni projekt

Mravlje so prilagodljive žuželke, ki se lahko hitro odzovejo na prisotnost plenilca, tako da preselijo svojo kolonijo. Zakaj se potem ne naučijo, da se morajo izogibati vrčnicam? Ulrike Bauer želi s svojim raziskovalnim projektom dokazati, da za to obstaja dober razlog. »Prikazati želim, da med vrčnicami in kolonijami mravelj ni tradicionalnega razmerja plenilec-plen, temveč simbioza, kjer imata koristi obe strani,« je dejala biologinja. Med suhim delom dneva so vrčnice bogat vir hranilnih snovi za mravlje. »Glavni cilj mravelj je preživetje kolonije, in ne posameznih mravelj delavk. Ko kolonija raste hitreje, kot izgublja mravlje delavke zaradi rastlin, je v primerjavi z njimi v prednosti.«
V regijah z nerodovitno prstjo so nekatere rastline razvile posebno strategijo: da bi izboljšale svoje ravnovesje hranilnih snovi, lovijo žuželke. Zaradi tega lahko uspevajo tudi na neplodnih podlagah, kot so skale, barja in močvirja.
Da bi Bauerjeva dokazala svojo hipotezo, želi ugotoviti, koliko nektarja mravlje pridobijo iz rastlin. V ta namen je razvila raziskovalno okolje, v katerem mora kolonija mravelj prečkati most, da bi dosegla vrčnico. Polovica razpona je opremljena z zelo kompaktnim tehtalnim modulom WMC, ki samodejno beleži težo mravelj, ko prečkajo most. To Bauerjevi omogoča natančno merjenje, koliko nektarja kolonija nabere. Kamera hkrati snema žuželke in šteje, koliko mravelj delavk je na poti do rastline in nazaj. Ker lahko vsaka mravlja nese največ en miligram nektarja, je potreben občutljiv modul, ki lahko zazna zelo majhne razlike v teži. Za to opravilo je več kot primeren tehtalni modul WMC podjetja METTLER TOLEDO z edinstveno kombinacijo izjemne natančnosti in kompaktnih mer. V delčku sekunde zagotovi izjemno natančne rezultate, kar pojasnjuje tolikšno priljubljenost med strankami v farmacevtski in elektronski industriji.

Vsaka mravlja tehta med 3 in 10 miligrami (v povprečju 5 miligramov) in lahko nese do 10 % svoje teže ali v povprečju približno 0,5 miligrama nektarja.
Gospa Bauer je tehtalni modul WMC našla pri iskanju po spletu. »Majhen modul se mi je zdel zelo priročen, ker ga je mogoče preprosto vključiti v eksperimentalno okolje in lahko deluje kljub razmeroma nestabilni okolici. Ker na spletni strani cena ni bila navedena, sem poslala povpraševanje. Name se je obrnil produktni vodja pri podjetju METTLER TOLEDO. Zamisel se mu je zdela tako zanimiva, da se je odločil, da mi posodi modul za mojo raziskavo. Sredstva za projekt so omejena, zato mi je kot mladi znanstvenici podpora podjetja METTLER TOLEDO v ogromno pomoč.«
Njen raziskovalni projekt je trenutno še v začetni fazi, vendar pa ga. Bauer pričakuje, da bo imela prve rezultate še to leto. Do takrat bo v vrčnicah pristalo nekaj tisoč mravelj.
Tehtalni modul WMC se navadno uporablja v farmacevtski in elektronski industriji. Je popolna naprava za merjenje teže v zelo majhnih prostorih. Zdaj pa je raziskovalka Ulrike Bauer pokazala tudi, da je odlična za tehtanje mravelj.

Originalni članek:
http://www.bristol.ac.uk/news/2015/january/ants-and-pitcher-plants.html

Če bi kdo kupil tehtnico, kar pa ne verjamem, je reklama na tej strani: http://si.mt.com/si/sl/home/products/Industrial_Weighing_Solutions/AutomPrecision/High_Precision_Weigh_Modules/WMC.html