Iz podatkov iz interneta sem sestavil opis, za gojenje naših vrst mastnic: Pinguicula alpina in Pinguicula vulgaris

Gojenje obeh vrst je zelo podobno, razlike bom opisal.

Izvor: Obe vrsti sta zelo razširjeni in od vseh mastnic imata največje območje razširjenosti.

Opis: Mastnice so dobile ime po mastnih listih, na katere se ulovijo žuželke. Listi izločajo snovi, ki preprečujejo rast plesni in gnitje. Spomladi poženejo iz zimskih brstov, na začetku poletja pa poženejo cvetove. Tile so pri navadni mastnici (P. vulgaris) vijolični in pri alpski(P. alpina) beli.

Substrat: Glede substrata niso zahtevne, rastejo tudi na apnenčastih tleh. Po podatkih iz interneta se dobro obnese mešanica šote in perlita 50:50. Lahko uporabimo tudi vermikulit ali kremenčev pesek.

Voda: Preneseta tudi apnenčasto vodo, vendar ju je najbolje zalivati z deževnico. Substrat mora biti vedno vlažen in zrak mora imeti zadosti zračne vlage. Suh zrak povzroči slabše zimske brste, ki so občutljivi na gnilobo. Kot vse mesojedke ne preneseta gnojil

Svetloba: Rabita precej svetlobe. Alpska mastnica ima najrajši polsenco, navadna pa lahko raste na polnem soncu in polsenci. Sonca naj dobita več poleti in v začetku jeseni. Najbolje uspevajo s približno 5-6 ur sonca na dan.

Temperatura: Tukaj nastopijo največje težave pri gojenju. Temperatura naj bo vedno nižja od 25 stopinj, kratkotrajno preneseta tudi do 28 stopinj. Pozimi potrebujeta zimski počitek. Preživita tudi do - 30 stopinj. Tedaj oblikujeta zimske brste. Prezimimo ju lahko tudi zunaj. Substrat naj ostane vedno vlažen.

Hranjenje: Hrano si naj ulovijo same.

Presajanje: Presadi se jih spomladi, ko začnejo poganjati iz zimskih brstov. Pri brstih od Pinguicula alpina preživijo zimo tudi korenine, in jih ne smemo med presajanjem poškodovati. Brsti od Pinguicula vulgaris ne obdržijo korenin.

Razmnoževanje: Razmnožujeta se s semeni in s stranskimi brsti. Semena rabijo hladno stratifikacijo. Po podatkih iz interneta se dajo razmnožit tudi z listnimi potaknjenci, vendar to ni vedno uspešno.

Pomembno:
Če jih želimo uspešno gojiti morajo imeti poleti optimalne pogoje. To so zadostna zračna vlažnost, hladne temperature in zadosti UV žarkov. Težavnost gojenja je odvisna od območja kjer jih gojimo.

Od P. alpina obstajajo 3 oblike, ki se ločijo po barvi listov. Najpogosteje se na soncu obarvajo rdečkasto zeleno, se pa najdejo rastline, ki imajo vedno zelene ali rdeče liste. Vse oblike je možno najti pri nas.

Od P. vulgaris obstaja tudi podvrsta, ki raste v Franciji.

P. vulgaris:


P.alpina:

Lepo. Dodaj še par besed o statusu obeh vrst, o zaščiti oz. varovanju, ukrepih za zaščito.

Lep prispevek

Obe vrsti sta pri nas zaščiteni, čeprav nista tako redki kot ostale naše mesojede rastline. Najpogostejša je alpska mastnica. Zaradi lastnosti, da preneseta apnenec ju je možno marsikje srečati. Najbolj na njiju vpliva globalno segrevanje, ker ne preneseta visokih temperatur.
Kakšnega posebnega varovanja nimajo in ukrepov za zaščito tudi ne. Po drugi strani je pa tudi dobro, da ne napišejo pri vsakem rastišču, da je mesojeda rastina. Spomnimo se primera velikonočnice, katera je marsikje skoraj izginila, po tem ko so jo zaščitili in na rastiščih postavili table o njej. Prej je skoraj nihče ni odtrgal, ker so jo skoraj vsi imeli za navadno "travo".
Jaz jih nameravam gojiti, vendar želim dobiti rastline, ki so bile vzgojene in ne tistih, ki jih najdeš v naravi. Se pa dajo na itnernetu kupiti rastline, ki so jih pri nas nabrali. Npr. ta stran http://www.bestcarnivorousplants.net/index.php?node=product&id=3974-pinguicula-alpina-dark-red-plant-slovenia-20s
Aja gojiti pa jih nameravam v kleti, kjer imajo ravno zadosti sonca in hkrati hlad.

Če ima kdo kakšno odvečno rastlino lepo prosim, da me kontaktira

Če jih slučajno kdo ima me zanima kako jih prezimite. Notri, zunaj? Če notri, pri kakšni temperaturi? Če zunaj, jih zaščitite ali kar pustite? Podatki na internetu so zelo različni in je tudi odvisno kje avtor besedila živi.