Ohai forum!

No ker je to moj prvi post se počutim dolžnega prvo predstaviti. Ime mi je Matic in prihajam iz okolice Celja. Star sem 17 let in nimam skoraj nič izkušenj z mesojedkam. Že od malih nog sem bil fasciniran nad njim, čeprav sam ne jem mesa. Mnogo let nazaj sem dobil za darilo en lep primerek Dionae muscipule, ki se je kmalu poslovila od sveta (sedaj vem zakaj.... Voda is pipe NI OK!). Sedaj bom poskusil še enkrat...
Najbolj všeč so mi mesojedke iz rodu Drosera (predvsem D. spatulata in D. burmannii), rod Dionaea ter Cephalotus follicularis. Prosim vas da mi svetujete z izbiro "primerne" rožice za začetika ter kje in kdaj si naj pridobim rastlico za optimalne pogoje.

P.S. Ali kdo ve kje bi lahko našel šoto v naravi blizu Celja? Analizo zemlje lahko opravim sam ^^

Pozdravljen Matic!

Občasno dobijo cvetličarne in vrtni centri pošiljko mesojedk, ki so za začetnike najbolj primerne. Posebej trdožive so saracenije in mastnice. Donaea zahteva precej natančno nego in daljši počitek, kar nas vse dela precej živčne. Cephalotus pa je rastlina za izkušene. Čeprav se zlahka množi, pa še hitrejše propade tudi gojiteljem z večdesetletnimi izkušnjami. Pa še draga rastlina je.
Po šotni mah bi bilo treba v Dramlje. Nisem še bil tam, a se mi zdi zelo obetavno območje. Nekoč je rasel tudi v Šenjurju, pa so tam sezidali stanovanjsko sosesko. Zelo zanimiva vrsta raste na vrhu Kernesa, med Smrekovcem in Konmom (ni čisto pri Celju).

Hvala za vaš nasvet
Še nekaj bi vas rad vprašal...Mi lahko poveste ali so rastlince is rodu Drosera dovolj trpežne za novinca in če kateri primerek še najbolj ^^. Oh pa še nekaj ali lahko te rastlince zalivamo tudi z deionizirano vodo?

Hvala za razumevanje LP Matic

Najbolj trpežna je zanesljivo D. capensis. Prenese celo krajšo sušo, prezimi lahko pri 0 °C, sama poskrbi za oploditev in seme, mlade rastlinice se pojavijo vsepovsod. Druga po vrsti je D. binata, ki pa že potrebuje bolj globok lonček. D. spatulata tudi ne dela problemov. Druge rosike so pa že zahtevnejše. Recimo D. aliciae, ki je pogosto v trgovinah, je zelo občutljiva na plesni.
Z deionizirano vodo velja poskusiti. Veliko vprašanje je, če je taka voda zares brez mineralov, predvsem apnenca. Če bi se ves apnenec izločil (kar dvomim, ker je že čas reakcije prekratek), bi ga morali kidati iz naprave. Apnenca je v Sloveniji povprečno 150 mg/l , potem pa so v vodi še za mesojedke nezaželeni fosfati, nitrati in nitriti (nič novega nisem napisal) ali drugače povedano, na 6,6 kubika vode bi deionizator moral izločiti 1 kg apnenca. Če imaš tako napravo, potem bo v redu. Kot je meni znano, gre pri deionizatorjih le za spremembo oblike ionov in nič več. Ponekod (v sušnih predelih) se že pojavljajo zahteve po prepovedi njihove uporabe, ker se potem ti ioni pojavljajo v prebitku v podtalnici. Kakšne učinke bo to imelo na vegetacijo, se še ne ve.
Sicer pa deževnica v Sloveniji res ne more biti problem. Pozimi je ne rabiš, preko ostalega dela leta je pa zelo lepo razporejena.

No dobro, za mojo prvo mesojedko sem si izbral D. capensis ali pa D. spatulata. Glede deionizirane vode... Je lahko bolj čista kot destilirana voda... V mojih zadnjih raziskavih sem dokazal da ima deionizirana voda 0.4 mikro simensov (s tem merimo prevodnost) medtem pa destilirana voda 5.1 mikro simensov.. Samo izkoristek je bil tako majhen, da bi lahko cevko po kateri teče deionizirana voda iz izmenjevalca postavili kar v podstavak :S. Na srečo imamo tukaj deževnice v izobilju saj poleti zalivamo floro okoli hiše z njo.

Kdaj bi pa bil najbolj primeren čas za nakup rastlinc?

Glede na dejstvo, da se očitno spoznaš na fiziko, bi te pozval, da malo bolj raziščeš področje mehčanja vode in nam kaj od tega razložiš. Jaz sem našel eno zanimivo stran o tem problemu: http://www.chem1.com/CQ/hardwater.html, pa moram priznati, da prav dobro ne razumem. Predvsem ne najdem odgovorov na vprašanja: kam se izgubijo elementi, če se že ioni nekako zakamuflirajo? Koliko je izstopna voda bolj hipotonična od vstopne? Koliko se spremeni gostota vode?
Nakup je pa najbolj ugoden ....

kadarkoli.

Zdajle bi se mogoče dobilo v kakšni Kaliji povsem ovele in izmozgane rastline po simbolični ceni, če ni že prepozno. Cene semen in rastlin po katalogih po svetu so ves čas iste. Je pa zdajle še zadnji čas za nakup zarodnih lističev (gemmae) nekaterih mastnic, prodajajo se samo od decembra do januarja). Odraslih rastlin v zimskem obdobju ne pošiljajo. Lahko obiščeš kak sejem v inozemstvu, običajno je takrat vsaj nekaj vrst zelo poceni.

Na jesenski prireditvi Bioexo je bilo skoraj več rastlin zastonj kot pa naprodaj. Lahko čakaš na pomlad, morda sejem bo ali pa tudi ne, kdo ve. Lahko sestaviš precej bogato zbirko, če obiščeš rastlinjak v Tivoliju. Mesojedke so še vedno zdrave in imajo realne cene.

No dobro Vam bom pa malo razložil te zadeve z trdo vodo, saj zato smo pa kemiki tle xD.

Pri deionizaciji gre za proces izmenjave ionov. V deionizatorju imaš dve vrsti peska ti. smola, ki se deli na bazično in kislo. Ta pesek je pravzaprav polimer (neka zelo dolga formula iz ogljika in vodika), ki menja Ca(2+) ter Mg(2+) (ter vse ostale npr. Na+) katione iz vode v H3O(+) ozr. H(+) ione (oksonijev ion), ter CO3(2+) in HCO2(+) (ter vse ostale npr. SO3(2-) in NO3(-)) anione v OH- ione. Voda pa itak ni H2O ampak se v tekočem stanju disociira (razpade) v H+ in OH- ione.
To je vse lepo in prav dokler se kapaciteta deionizatorja ne preseže, to je ko se vsi H+ in OH- ioni v polimeru porabijo (temu se reče da je deionizator zastrupljen). Če skozi zastrupljen deionizator spustimo trdo vodo se ne bo zmehčala ampak bo ostala trda. Če želimo obnoviti delovanje deionizatorja ga moramo razstrupljati. Pri tem pa skozi "kislo smolo" spustimo kislino (HCl), kislina odda svoj vodikov ion (H+) ter ga zamenja za kovinski ion (npr. Ca(2+)), ki je vezan v polimeru, tako nastane CaCl2. Skozi "bazično smolo" pa bazo (npr. NaOH), ki menja nekovinske okside (CO3(2+)) za OH-, pri tem nastane Na2CO3 npr.. S tem smo razstrupili deionizator in je sedaj pripravljen za novo mehčanje trde vode.
Po teoriji naj bi bila voda ki izstopi iz deionizatorja 100% brez kakšnega iona, kar je praktično skoraj da neizvedljivo, vse to je odvisno od čistoče polimera, ki menja ione. Tudi CO2 iz zraka se raztaplja v vodi... Zato ne more biti 100% čista.
Gostota vode se pri procesu izmenjave zmanjša na 0.9992 g/mL kar je enako gostoti vode pri 20 stopinj celzija. To lahko razložim zelo enostavno... Če v vodi raztopiš sol se ji bo gostota vode povišala, isto se zgodi tudi če se v njej raztopimo apnenec.

Na strani ki ste jo dodali sem opazil tudi eno vrsto zeolita. Z zeoliti tudi mehčamo vodo. Te snovi so zgrajene iz silicijeve polimerizirane kisline. Ker je delovanje zeolitov snov fakultete ga ne žalost ne znam razložiti (še). Je pa podobno kot neka kocka, ki zapre vase katione kot so Ca(2+), pri tem pa nastanejo težko topne soli. Problem pri njih pa je da se usedajo na morsko dno in preprečujejo dostop kisika do rastlinc tam doli. Včasih so pa uporabljali fosfolite, ampak (kot sigurno veste je fosfor bombonček za rastline) so ti fosfoliti pospeševali rast alg v morju zato so ga prepovedali... Po mojem mnenju pa je boljše imeti morje poln alg kot pa morje brez življenja....

Meni so danes pojasnili v tej smeri izobraženi, da se pač kalcijev in magnezijev ion izmenjata z natrijevim. Sestavin, ki povzročajo trdoto vode, ni več, vse drugo pa več ali manj ostane. Tako ostanejo nitrati in nitriti, zagotovo tudi fosfati. In smo pri vzroku, zaradi česar taka voda ni koristna za biocenozo. Če enkrat alge zacvetijo, se res zgodi pomor večjih razsežnosti.
Če ima izhodna voda res take snovi, zanesljivo ni dobra za mesojedke!
Sicer bom pa poskusil v praksi. Nekaj žrtev bom že našel, deionizirano vodo pa tudi imam. Bom poročal, ko bo kakšna sprememba.

Oke... Samo natrij bi dvignil prevodnost nad destilirano vodo ne pa pod njo :S To ni smiselno. Mislim mi uporabljamo deionizirano vodo ker je kemijsko čista... Še v sredo sem jo uporabljal za plamensko fotometrijo... Če bi v njej bilo nekaj natrije bi se plamen obarval rumeno kar bi zelo pokvarilo moj rezultat xD