Aldrovando bi lahko imenovali "vodno kolesje" po naše, ker listi, ki poganjajo v vretencu, spominjajo na mlinsko kolo, peltonovo turbino. Kolo pa ni eno samo, ampak jih je vedno vsaj 10 v nizu. Na sliki je en odrezan segment stebelca s sedmimi listi. Na konceh listov sta listni ploskvi, preoblikovani v past.
Te rastline so prišle do mene iz jezera Balato-to, ki leži na Madžarskem, jugovzhodno od bolj znanega Blatnega jezera (zanimivo, da Madžari ne vedo, kaj pomeni beseda Balaton). Balato-to je podobno našemu Cerkniškemu jezeru. Je plitvo, zelo čisto, poleti se za krajše obdobje povsem posuši.
Gojim jih v 20 cm globokem akvariju, kjer živijo skupaj z vodnimi bolhami. V akvariju je vsajena ena sadika šaša in ena vodna hijacinta. Obe rastlini sta porabnici presežka gnojila. V akvariju imam letos CO2 reaktor.
Aldrovanda je nabližja sorodnica dioneje. Pasti delujejo po enakem principu in še hitreje. V Zahodni Evropi je večinoma izumrla, a se tu in tam znova pojavlja. Sicer pa je kozmopolitska rastlina, ki jo iz kraja v kraj prenašajo ptice selivke.
