| Citiram: |
| odpri novo temo v skupini o rosikah o tem, pa bomo nadaljevali debato tam |
OK evo nova tema... malo rekapitulacije:
Nekaj osebkov D. spatulate sumim, da bi znali biti križanci z D. rotundifolia. Niso še cveteli, tko da ne vem. Bi bilo to sploh možno? Hočem rečt, sta si sploh dovolj sorodni? Zakaj sprašujem - ker je teh par osebkov skalilo v lonku ene muholovke, ki je bila poleti nameščena ravno vmes med obema vrstama Drosera, obe potencialni starševski rastlini sta tudi cveteli v istem času (itak). Ti potencialni hibridi izgledajo točno tako kot D. spatulata, le da je spoj listne ploskve in petiole bolj podoben D. rotundifolia, bolj zaokrožen. Poleg tega pa očitno izkazujejo dormanco - najprej sem mislila, da jih je napadla kaka plesen, a so se posušili samo stari listi pri teh nekaj rastlinah, ne pa pri vseh D. spatulata, vršiček pa je izgledal kot pač tipičen vršiček dormantne avtohtone rosike. Bom poslala fotke, ko jih fotkam ...
| Citiram: |
Ti dve vrsti nista sorodstveno tako blizu, da bi se kar tako križali. Tudi sicer so križanci rosik bolj redki. To se vidi po tem, da so večinoma zabeleženi, označeni kot kultivarji in z znanim žlahtniteljem. Tak primer je rotundifolija x intermedija, kjer so se hudičevo mučili, da so prevarali zaščito rastlin pred križanjem. V primeru rotundifolija x anglica pa ni večjih ovir, pa vseeno križanci v naravi ne nastajajo vse povprek.
Če bi se spatulata rada križala z drugimi rosikami, bi to Angleži že zdavnaj naredili, Holandci pa prodajali. Registrirani so naslednji križanci spatulate:
Drosera x [spatulata x anglica]
Drosera x [spatulata x (anglica x spatulata)]
Drosera x [spatulata x capensis]
Drosera x [spatulata x linearis]
Prej bi rekel, da imaš različne oblike spatulate, ki ima ogromno območje rasti in njene podvrste sploh še niso povsem definirane. Podnebje na Novi Zelandiji pa je menda podobno našemu, taku bi lahko spatulate iz južnih ali goratih predelov našle podobno rešitev za preživetje hladnih dni.
**********************
Če bi bilo res tako enostavno. Question
Potem pa pride na vrsto Drosera x tokaiensis, ki sta jo sestavila Nakamura in Shibata (ali neki drugi Japonci) iz rotundifolije in spatulate in se za nameček pojavlja tudi kot Drosera spatulata kansai. Ti dve obliki sta pogosti v zbirkah.
Pa smo tam, namreč tole se pa lahko križa z našo rotundifolijo. Nič ne pomaga, da ima D. rotundifolia 20 kromosomov, D. tokaiensis pa 60. Tudi teorija o neplodnosti potomcev tu ne prime.
Exclamation
Torej je povsem možno, da imaš lastne križance. |
Zelo poučno in še bolj zanimivo! Dejstvo je torej da ta rosika, karkoli že je, niti pod razno ne sme nikamor. Sicer pa sem prvo rastlino in semena dobila od Mateja, tko da je gene-pool veretno precej omejen in si ne predstavljam ravno velike (fenološke) diverzitete. OK, najenostavnejša razlaga in verjetno najbolj verjetna
je da gre preprosto za par rastlin, ki so fasale nek virus/plesen ipd. Vendar še vedno je nenavadno ker imam vse rastline skupaj in se drugače obnaša samo teh nekaj osebkov. Je pred leti D. capensis nekaj fasala in so bile hitro vse rastline okužene (listi so se skodrali in listne ploskve se niso razvile, po kakem mesecu ali dveh je zadeva minila in od takrat so vse OK).
Tu sta slikci dveh teh rastlin - poglejte in presodite.
