Pinguicula x 'Weser'


Pinguicula x 'Weser' z cvetom

Pinguicula vulgaris - slovenska vrsta mastnic

Sejanci Pinguicule, katera vrsta je nevem. Ali vulgaris ali alpina. Obe so slovenski vrsti.

Pinguicula esseriana

Od daleč izgledajo kot sočnice

Pinguicula x "tina"



Pinguicula hibrid iz trgovine.
(Zelo podobna zgornji mastnici. Cvet je nekoliko temnejši, liste ima manjše, se bolj razrašča. Pinguicula x "tina" se deli, ko začnejo spomladi pognjati mesojedi listi. Ta hibrid se deli na 2-3 dele vsakič ko cveti. Iz ene rastline sem dobil v letu dni okoli 20 rastlin.....)



Posusil sem jih tudi razmoževati z mesojedimi listi(te večinoma na interentu odsvetujejo). Položil sem jih na vlažen vermikulit.
Rezulat: le en list še ni pognal . Ostali so pognali po več rastlin.
Uporabil sem liste od:
Pinguicula ‘APHRODITA’ (P. agnatha x moctezumae)
Pinguicula ‘WESSER’
Pinguicula agnata
Pinguicula agnata x gypsicola
Pinguicula gracilis x moctezumae
Pinguicula gypsicola
Pinguicula gypsicola x moctezumae
Ker imajo nekatere od teh zelo podobne liste, ne vem pri vsakem listu, kateri vrsti pripada.



Povezave do ostalih slik:
http://file.si/pfiles/207430/IMG_0738.jpg
http://file.si/pfiles/207432/IMG_0740.jpg
http://file.si/pfiles/207433/IMG_0741.jpg
http://file.si/pfiles/207434/IMG_0742.jpg

Zelo lepo!

Sam sem delal z zimskimi listi v marcu. Na forumih pravijo, da se bolj obnese, ker so listi debelejši. Pa sem razrezal po eno rozeto od P. gypsicola, P. esserianna, P. gracilis, P. laueana. Vse so pognale tako, kot na tvojih slikah. Potem pa je prišlo obdobje, ko so kar na enkrat rastline množično propadle. Pravega razloga nisem videl, sumim pa na vodo, ki je bila sveža deževnica. Ta pa včasih ni neoporečna.

Kakor koli že, izplen po enem letu je ohrabrujoč. Od vsake vrste imam vsaj 20 novih samostojnih rastlin. Naslednjo pomlad bom ponovil poskus z več vrstami, tudi našimi.

Pozabil sem še omenit, da so na listu od P. agnatha pognalo nekaj rastlin, ki so v celoti bele ali pa belo zelene. Upam, da bodo takšne ostale
Meni zaenkrat vse rastline lepo poganjajo. Ko bodo listi v celoti propadli bom jih posadil v lončke v mešanico kremenčevega peska, perlita in šote. Prej sem namesto kremenčevega peska uporabljal kremenčevo mivko in so tudi rastle, z izjemo P. ehlersiae. Ta ni propadla, ni pa pognala enega novega lista, dokler je nisem presadil v nov substrat.

Jure poročaj kako se obneslo z ostalimi mastnicami. Domače mastnice, ko imajo zimski počitek naredijo mlade brste in jih lahko tako razmožujemo.
Mastnice iz JV ZDA pa se lahko v glavnem razmožujejo le s semeni, z listi pa je uspeh slab. (izjema je P. primuliflora). Škoda, imajo zelo lepe cvetove....

Tudi meni je ravno vceraj zacela cveteti mastnica. Ve mogoce kdo katera sorta je tole? sem iskal po internetu in mi je nekako najbolj podobna gigantea, nisem pa siguren, zato vas prosim za pomoc.

Kje si jo kupil?
Zelo verjetno ni gigantea, ker ta ni ravno pogosta v zbirkah. Preveri, če je tudi spodnja stran listov lepljiva (Samo P. gigantea ima obe strani listov lepljive)
Zelo vejretno je kakšen hibrid s P. agnata.
Rekel bi, da je Pinguicula agnata x zecheri. Od tega križanca obstaja mnogo kultivarjev, ki se razlikujejo po cvetu in velikosti listov. Pinguicula x "tina" je tudi kultivar tega hibrida in tista druga mastnica, ki sem jo slikal je skoraj 100 % Pinguicula agnata x zecheri.

Glasujem za Tino.

kupil sem jo v kaliji v murski soboti, tako da mislim da ni kaka redka sorta, ampak bolj kaj splosnega

glede lepljivosti listov pa takole. kupljena je bila pred okrog 1-2 mesecema, in takrat sem jo tudi presadil in razdelil. raste zelo zelo hitro, listi pa niso lepljivi niti z gornje strani. mislim da je posledica hitre rasti, ker na zgornjih delih so majhne dlačice, ampak niso pa nic lepljive. na spodnjih pa ni videti nicesar. starejsi listi so se skoraj vsi posusili, vecino vsega kar raste je novejsih listov in se mogoce ni utegnila razviti lepljivosti...

Rastlina je šla na zimski počitek in zato niso več listi lepljivi. Novi listi bodo vse manjši in te lahko uporabiš za razmoževanje. Spomladi bo spet pognala mesojede liste.
Ta križanec je lahko celo leto na toplem in ga lahko tudi pozimi zalivaš, saj je zelo nezahteven.

P. gigantea ima celo leto lepljive liste.

Če je bil poleg rastlin tale kartonček, imava isti hibrid. http://www.piantecarnivore.org/mix/cartellini/cartellini_40.jpg
[/url]

skoraj siguren sem da je bil zraven tale kartoncek ja, tako da imava potem isto sorto.

hvala vsem za pomoc

Pinguicula agnata s snežno belimi listi....

Razlago o albino rastlinah dobiš na strani: http://www2.arnes.si/~sopjslat/albinos/. Kot vse kaže, je bolj kot ne edina na svetu. Vsaj meni ni uspelo najti nič podobnega, razen izumrlega spletnega časopisa iz Rusije, ki pa itak povzema vsebino iz moje spletne strani.

Čudi me, da je takšna rastlina nastala pri vegetativnem razmoževanju Škoda, da so takšne rastline obsojene na propad... Pač naravna selekcija...

Mastnica poleg albina, pa ima spodnji del listov bel, zgornji pa zelen....

Ni nič čudnega:



Sl.1: V trenutku tvorbe nove celične stene pri delitvi celice je razporeditev zdravih (temno obarvanih) in nefunkcionalnih (svetlo obarvanih) klorofilnih zrn v hčerinske celice naključen in je lahko v korist enih ali drugih. Če se celica deli v smeri A - B, dobimo obe hčerinski celici enako obarvani, v primeru delitve v smeri C - D pa neenako. Ena od hčerinskih celic vsebuje dovolj veliko količino zdravih kloroplastov, da zeleno barvilo prevlada nad ostalimi. Če je ta celica zametek stebelnega tkiva, bo ta del rastline bolj ali manj zelen (po Muntzingu, 1967).

Take lisaste rastline lahko vidiš vsepovsod v naravi. Posebej veliko jih je spomladi, ko kalijo. Velika večina pa res propade, če jih vrtnarji posebej ne negujejo.

Z izjemo Pinguicula "weser" so že vse mastnice posajene.

P. agnata


Pinguicula 'Aphrodite' - vse rastline so zrastle iz enega lista.


Pinguicula gypsicola ali P. gypsicola x moctezumae


Za to ne vem....


Mislim, da je ta P. gypsicola x agnata

P. emerginata



P. gigantea x moctezumae


Obedve sta zelo enostavni za vzgojo in ne potrebujeta suše, saj imata celo leto mesojede liste.